Arhiv Štajerskega Tednika

V Sloveniji imamo podatke o nenaseljenih stanovanjih samo za leti 2011 in 2015. Korošec je pojasnil, da je na podlagi tega razmeroma kratkega primerjalnega obdobja ugotavljati spremembe in sklepati o procesih zelo težko: »Brez dvoma pa navedeni podatki kažejo na razvojno problematiko Haloz ter razvojne zaostanke te po moji oceni ene najbolj zanimivih, lepih in po naravnih pogojih najkakovostnejših slovenskih vinogradniških pokrajin.«

Opozoril je, da je pri analizi podatkov treba upoštevati dejstvo, da so ti generirani na ravni občin, zato so v nekaterih segmentih popačeni: »Občine Videm, Majšperk in Makole segajo izven območja Haloz. Na severu se Haloze zaključujejo na Dravinji in Dravi, na zahodu segajo do Jelovškega potoka pri Makolah, na vzhodu in jugu jih omejujeta slovensko-hrvaška meja in Bočko-Maceljsko pogorje. Izključno haloške občine so torej štiri: Zavrč, Cirkulane, Podlehnik in Žetale.« Mešanje haloškega in polanskega terena lahko realne razmere nekoliko zamegli, je pojasnil. Kot primer je navedel občino Videm, kjer delež praznih stanovanj ni tako kritičen, po drugi strani pa: »Območje Leskovca uvrščamo med demografsko in razvojno najbolj degradirana haloška območja.«

Selitev v Haloze šele po upokojitvi

Najvišji delež nenaseljenih stanovanj je v občini Cirkulane

Nenaseljena stanovanja po haloških občinah

Preberite več v Štajerskem Tedniku