Arhiv Štajerskega Tednika

Ko je konec lanskega leta želel DU Ptuj proizvodnjo električne energije in pare registrirati kot eno izmed gospodarskih dejavnosti v ustanovitvenih aktih, je nastal problem.

Decembra 2016 je vodstvo DU Ptuj na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovilo predlog za spremembo Akta o ustanovitvi, s katerim bi se med drugim uredilo tudi vprašanje obratovanja sončne elektrarne in iz tega naslova prodaja električne energije na trgu. Februarja so jih nato s pristojnega ministrstva obvestili, da obstaja možnost, da vlada soglasja k spremembi Akta o ustanovitvi DU Ptuj ne bo dala, saj da DU Ptuj ne more opravljati gospodarske dejavnosti proizvodnje in prodaje električne energije (fotovoltaike). V skladu s predpisi lahko opravljajo namreč zgolj gospodarsko dejavnost, ki prispeva k višji kakovosti bivanja stanovalcev.

To pa je vodstvo DU Ptuj in predstavnike sveta zavoda presenetilo, toliko bolj, ker so bile sončne elektrarne na strehe DU Ptuj nameščene z vednostjo ministrstva. V času nameščanja elektrarn je imelo ministrstvo v svetu zavoda tudi svojega predstavnika.

O dopustnosti obratovanja sončnih elektrarn, nameščenih na strehi DU Ptuj, in prodaje električne energije iz tega naslova so nato bila izdana različna, povsem nasprotujoča si mnenja.

Na kakšen način naj zadevo uredijo, da bo „legalna“, so vprašali Službo Vlade RS za zakonodajo, od tam pa dobili zanimiv odgovor, podoben stališču, ki ga je izrazilo že ministrstvo: „Navedene dejavnosti ne sodijo med tiste, ki bi bile namenjene opravljanju dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen. Nekatere dejavnosti so pogojno take, za katere bi morda lahko rekli, da je najbrž ustrezneje, da je zavod samozadosten, vsepovsod drugje pa gre za nelojalno konkurenco javnih zavodov vsem drugim subjektom na trgu.“ Po mnenju Službe vlade RS za zakonodajo namreč gre za nelojalno konkurenco, saj da jim subjekti, ki se s tem ukvarjajo, zaradi načina financiranja javnih zavodov (zlasti stroškov dela) s cenami storitev ne morejo biti konkurenčni.

A v DU Ptuj so skorajda istočasno zaprosili za mnenje še Inštitut za javno zasebno partnerstvo. Tudi ta je podal mnenje o dopustnosti obratovanja sončnih elektrarn, nameščenih na strehi DU Ptuj in prodaje električne energije iz tega naslova. To je skorajda diametralno nasprotno in navaja, da ne obstajajo pravne ovire, ki bi onemogočale, da ima javni zavod na strehi nameščene sončne elektrarne in da prodaja električno energijo iz tega naslova. „Kot najprimernejšo rešitev predlagamo, da se ustanovitelju predlaga sprejem spremembe Akta o ustanovitvi, v katerem se registrirajo dodatne dejavnosti Proizvodnje električne energije, ki zajema tudi prodajo, pri čemer se obenem podrobneje opredelijo način in pogoji izvajanja te dodatne dejavnosti, obenem pa se ugotovi, da je izvajanje te dodatne dejavnosti v javnem interesu izboljševanja energetske učinkovitosti javnih stavb in povečevanja deleža obnovljivih virov v Sloveniji,“ je zapisano v mnenju Inštituta, pod katerim je podpisan direktor Boštjan Ferk.

Prav to mnenje je direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički posredovala tudi pristojnemu ministrstvu, od katerega je sedaj odvisno, ali bodo spremembe Akta o ustanovitvi potrjene. To bi pomenilo, da bodo to dejavnost končno opravljali z vsemi potrebnimi dovoljenji.

Kdaj so se gradile sončne elektrarne?

Povezava Antona Ropa s „ptujskimi“ sončnimi elektrarnami?

Preberite več v Štajerskem Tedniku