Arhiv Štajerskega Tednika

Da je širitev pokopališča nujna, je bilo znova izpostavljeno v času epidemije novega koronavirusa, kajti ob morebitnem črnem scenariju z večjim številom umrlih bi se lahko zgodilo, da pokojnih ne bi imeli kam pokopati. Prva idejna zasnova za širitev je bila izdelana še v času prvega županskega mandata Franca Pukšiča, njegov naslednik Vladimir Vindiš pa je leta 2016 naročil projektno dokumentacijo, po kateri je bila investicija ocenjena na vrtoglavih 1,5 milijona evrov, ki jih ni bilo od kod vzeti, zato je projekt zastal, čeprav je bila ponudba za izvedbo del precej nižja, a še zmeraj previsoka.

Ni pa edina težava le visoka cena za širitev; destrniško pokopališče namreč leži na dokaj »nerodni« lokaciji, na manjši vzpetini in stisnjeno ob cesti. Konfiguracija terena je takšna, da širitev ne bo enostavna, ampak zahteva velike gradbene posege. Po Vindiševem projektu je predvidena s terasasto ureditvijo. Po terasah s skupno sto grobnimi polji, ki bi zadostovala za pokope za naslednja tri desetletja, bi bila speljana cesta na pokopališče, s to rešitvijo tudi ne bi več uporabljali javne ceste za pogrebni sprevod od vežice do zgornjega obstoječega pokopališča. Čeprav je šlo za precej nujen projekt, ki bi se izvajal po fazah v petih letih, pa se svetniki prejšnjega občinskega sveta s predrago investicijo niso strinjali, zato je tudi niso podprli, problem pomanjkanja grobnih polj pa je ostal.

Okleščen in prilagojen projekt

Preberite več v Štajerskem Tedniku