ČG

Med vožnjo skozi Belski Vrh v občini Zavrč se podira zelo dotrajan objekt, na katerem je bila pritrjena opozorilna tabla Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor. Po poizvedbi na inšpektoratu so nam pojasnili, da so pred leti prejeli prijavo, da objekt ogroža varnost okolice. Izredni inšpekcijski nadzor je pokazal, da stavba dejansko predstavlja neposredno nevarnost za mimoidoče.

V času inšpekcijskega ogleda objekta je še potekal dedni postopek za umrlo lastnico. Inšpektorat je ukrepal v skladu s 4. točko 90. člena Gradbenega zakona in na podlagi 97. člena istega zakona. Ker je v postopku dedovanja sodelovala tudi Občina Zavrč, ki je pokojni lastnici plačevala domsko oskrbo, je inšpekcija odredila, da mora občina prevzeti tudi izvedbo in stroške rušitve. Čeprav se je slednja pritožila, pri tem ni bila uspešna, saj je Ministrstvo za naravne vire in prostor kot drugostopenjski organ odločbo potrdilo.

Na občini so potrdili, da so dela nato v določenem roku izvedli, zato je bil izvršilni postopek ustavljen. Ker preostanek stavbe po strokovni presoji ne predstavlja več nevarnosti za okolico, lahko ostane nedotaknjen tudi več let oz. vse do takrat, dokler se ne bo sčasoma sam od sebe porušil.

V tem času je bil zaključen tudi postopek dedovanja in kot lastnica objekta oz. tega, kar je od njega ostalo, je že uradno vknjižena Občina Zavrč. Kot je povedal župan Pravdič, nameravajo to nepremičnino prodati. Zanimanje za nakup je, s potencialnim kupcem naj bi se že dogovarjali.

Kdaj lahko inšpektorat ukrepa

Pojem 'nevarna gradnja' je v slovenski zakonodaji natančno opredeljen. Dejstvo, da je objekt zapuščen, estetsko moteč ali zaraščen z rastlinjem, še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za ukrepanje. Gradbeni zakon določa, da se objekt šteje za nevarnega takrat, ko ne izpolnjuje bistvenih zahtev za gradnjo in neposredno ogroža zdravje ali življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte.

»Objekti, ki so zgolj vizualno zanemarjeni, nenaseljeni ali estetsko moteči, še niso nevarni z vidika zakonodaje. V takih primerih nimamo pravne podlage za ukrepanje, razen če je ogrožena varnost,« so poudarili na Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor.

Inšpektorji lahko ukrepajo le, če so prisotni konkretni in dokazljivi znaki nevarnosti: na primer porušeni ali nagnjeni zidovi, propadajoči deli strehe ali fasade, ki visijo nad javnimi površinami, ali druge okoliščine, ki predstavljajo neposredno grožnjo za ljudi in infrastrukturo.