Podgoršek, ki je skupaj z direktorjem Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrejem Reberniškom in predsednikom ptujske območne enote zavoda Denisom Hrgo obiskal vinograde na Svetinjah pri zidanici Malek ter kmetijo Toplak na Rotmanu v občini Juršinci, je bil po ogledu zaskrbljen.

Razmere resnično zaskrbljujoče

"Ogledali smo si resnično zaskrbljujoče razmere, predvsem zaradi zlate trsne rumenice, ki se širi z ljutomersko-ormoškega območja na vse dele Slovenije. Če ne bomo ukrepali, bo bolezen še naprej ogrožala vinogradništvo," je povedal Podgoršek. Izpostavil je potrebo po sistemskih ukrepih, strožjem nadzoru odstranjevanja okuženih rastlin, boju proti zapuščenim vinogradom ter registraciji učinkovitih sredstev proti ameriškemu škržatu.

Preberite še

Trajnost

Kako letos pričakati kurilno sezono?

Na domačiji Toplak v Juršincih je gospodar Marko Toplak opozoril, da so v neurju 2. avgusta izgubili skoraj ves pridelek na treh hektarjih vinogradov. "Škoda je 80-odstotna, kar pomeni približno 30.000 evrov izpada samo pri teh vinogradih. Naslednje leto pa bo pridelek zagotovo še za tretjino manjši, ker je poškodovan tudi les," je povedal. Kot trsničarska kmetija imajo sicer stroge nadzore nad zdravstvenim stanjem vinogradov, a Toplak opozarja, da je rumenica velik problem na celotnem Štajerskem.

Okužene trte še kar ostajajo v vinogradih

Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je opozoril, da se nevarnost bolezni še vedno podcenjuje. "Kar me najbolj skrbi, je, da okužene trte še vedno ostajajo v vinogradih, čeprav bi morale biti nujno odstranjene. Sicer bomo dolgoročno izgubili bitko z rumenico," je povedal. Dodal je, da so obsežne škode povzročila tudi neurja s točo, ki so prizadela najmanj 200 hektarjev vinogradov na širšem območju Ptuja.

Podgoršek je posvaril pred dolgoročnimi posledicami za slovensko vinogradništvo in krajino. "Če bomo dopuščali širjenje zlate trsne rumenice in ob hkratnih naravnih nesrečah zmanjševali vinogradniške površine, lahko Slovenija izgubi status vinske države. To pa bi pomenilo izgubo pomembnih podpor iz evropske kmetijske politike," je dejal.

Strožji nadzor, učinkovitejša sredstva in podaljšanje ukrepov

Med ukrepi je omenil strožji nadzor nad izvajanjem širjenja zlate trsne rumenice. Posebno pozornost bo po njegovih besedah treba nameniti zapuščenim vinogradom, ki so glavno leglo okužb, ter zagotoviti, da se vinogradniki tega problema lotijo resno. Med predlogi je tudi registracija učinkovitih sredstev za varstvo rastlin, ki bi pomagala omejiti širjenje škržata kot prenašalca bolezni.

Podgoršek je napovedal še, da bo zbornica predlagala podaljšanje ukrepov za spodbujanje odstranjevanja obolelih rastlin, ki se sicer letos iztekajo. Kar zadeva posledice neurij s točo in poletne suše, bodo najprej prek javne službe kmetijskega svetovanja popisali in ocenili škodo, nato pa predlagali tudi finančno pomoč vinogradnikom, ki so utrpeli največje izgube.