Osebni arhiv

Je mesec družinskih trenutkov, prešernega vzdušja in okusnih jedi, ki povežejo male in velike pri njihovi pripravi in za bogato obloženo praznično mizo. Tako je tudi pri Povšetovih iz Verduna pri Stopičah. Ines je odlična kuharica, ki s svojimi dobrotami z veseljem razvaja svoje najdražje.

Družina ji pomeni vse, saj tudi sama prihaja iz številčne družine Rupnikovih z Malega Kala v mirnopeški občini, v kateri je bilo kar pet otrok, Ines pa je druga po vrsti. »Zelo smo povezani, ne mine dan, da se ne bi slišala s kom izmed njih. Radi se zbiramo za družinsko mizo, še posebej prijetno pa je za praznike. Takrat tradicionalno združimo moči in vsak izmed nas pripravi eno jed ali hod, tako da je ponudba res pestra in barvita.

M. Ž.

Za začetek so to na primer kakšni namazi, sledi juha, za glavno jed med drugim gotovo pečenka z veliko prilogami – od štrukljev do krompirjevih kroketov, riža, zelenjave in različne solate, za sladico jabolčni štrudelj pa še kakšno drugo pecivo, rolade, kreme v kozarčku …,« opiše Ines in z nasmehom doda, da je čedalje lepše, saj sedi za mizo že tretja generacija.

»Več nas je, bolj je veselo!«

Mlada pomoč

Po vzoru svoje mame Brigite, prav tako izvrstne in spretne gospodinje, ki je znala v kuhinjo privabiti svoje otroke, tudi Ines radi pomagata njeni deklici – Veronika, januarja bo dopolnila tri leta, in Katarina, ki bo februarja stara pet, soprog Martin pa je mojster žara in jedi izpod peke. Tudi ob našem obisku je bilo tako. Veronika je zavzeto sodelovala pri pripravi svinjske ribice v listnatem testu s pršutom in špinačo, ki ji je na krožniku družbo delal še grah po francosko, Katarina pa je bila že dan prej pomočnica pri odlični krhki piti z jagodičevjem. Ta se je znašla tudi na objavljeni fotografiji, Ines pa je ob našem obisku naredila še eno.

M. Ž.

»Da lahko hčerki pomagata, večkrat poenostavim recepte. Sicer priprava traja nekoliko dlje, a nič zato. Zelo sem vesela, da sta radi ob meni, njima pa veliko pomeni, da sta nekaj naredili. Za otroke si je treba vzeti čas, tako tudi vsak večer skupaj prebiramo pravljice. Obožujeta knjižice in sta redni obiskovalki bibliobusa, ki prihaja do nas,« zadovoljno pripoveduje.

Ines je vsestranska kuharica, ko je bila mlajša, so bili bolj v ospredju izdelki iz kvašenega testa in štruklji, te obožuje še zdaj. Najljubši ji je skutni s cvrtjem, za državno ocenjevanje in razstavo štrukljev iz vlečenega, kvašenega in drugega testa, ki so ga v Mirni Peči zagnane članice tamkajšnjega društva podeželskih žena, del katerega je bila, preden se je preselila na Verdun, tudi Ines, je želela narediti štrukelj z vaniljevim nadevom, »a je bil tako velik, da ga nisem mogla lepo skuhati in tako nisem prišla do tekmovanja. Ampak je bil vseeno zelo dober (smeh)«.

Zadnje čase se bolj posveča sladicam, vsak rojstni dan njenih najbližjih izkoristi, da lahko preizkusi kakšen nov recept za tortice. Med jedmi, ki jih ne kupujejo, je kruh. »Imamo svojo moko in poleg kruha pečemo tudi različne rogljičke, sirovke, žemljice, pogače … Za konec tedna zamesimo testo že dan prej in ga zjutraj dam v pečico, tako da hiša, ko se preostali zbudijo, že omamno diši po sveže pečenemu kruhu.«

V nedeljo seveda ne manjka goveja juha, ta prija pozimi in poleti, in ob dobremu kosu mesa pražen krompir. »Smo pravi krompirjevci, radi ga imamo na vse načine,« doda.

M. Ž.

Na kmetiji vse življenje

Pri Povšetovih nimajo samo svoje moke, ampak še veliko drugega. Na kmetiji redijo pitano govedo, imajo ovce, prašiče, kokoši, njive in velik vrt, sadno drevje, jagodičevje …, tako da so res zelo samooskrbni. Tudi sestavine, iz katerih je za naš obisk pripravila jedi, so bile domače. »No, razen mlade špinače, zdaj je res ni več na vrtu,« iskreno pove. Veliko kmetijo z živino in vsem, kar spada zraven, imata tudi njena starša na Malem Kalu, oče pa še podjetje, ki se ukvarja s prevozi živine.

Kot pravi Dolenjci imajo eni in drugi vinograd. Ines tu še posebno pohvali svojega tasta, ki vsako leto pridela res dober cviček. Bo že vedela, kaj govori, saj je sommelierka prve stopnje, sicer pa po poklicu inženirka kmetijstva in krajine. In zato takoj vprašanje, katero vino bi ponudila k svinjski ribici. »Chardonnay ali pa kakšno drugo sveže, srednje bogato vino, da uravnotežijo masleno testo, saj je tudi svinjska ribica po okusu nežno meso.«

Čeprav zdaj živi v vasi pod Gorjanci, se vsak dan vrača v mirnopeško občino. V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka dela vse od odprtja leta 2018. Sprva prek študentskega dela in kot pomoč med konci tedna, ko je muzej obiskalo veliko skupin, pred dvema letoma pa se je redno zaposlila. Poleg vodenja se posveča tudi delu na področju turizma. »Delo mi je všeč, je zelo razgibano, saj imamo obiskovalce z najrazličnejših koncev. Rada se pogovarjam z ljudmi in marsikdo pravi, da imam sanjsko službo. In če med njimi ni nobenega, ki igra na harmoniko, pa jaz raztegnem meh in zapojemo,« pripoveduje.

Seveda zaigra tudi za svoji deklici. Včasih se ji s harmoniko pridruži tudi mož, potem pa kak enostaven inštrument vzameta v roke še Veronika in Katarina, pa je veselo kot le kaj. Mogoče pa bo ta prikupna mala družinska glasbena skupina letošnje praznike za domače naredila še bolj vesele in tople.

RECEPTI (SVINJSKA RIBICA IN KRHKA PITA)

M. Ž.

Svinjska ribica v listnatem testu

Sestavine (za družino – dva odrasla in dva otroka ali tri odrasle): 400 g svinjske ribice, 100 g mlade špinače, 100 g pršuta, dva zavitka listnatega testa, česen v prahu, sveže zmlet poper, sol, olivno olje, eno raztepeno jajce za premaz, sezam za posip

Postopek: Špinačo operemo in dobro osušimo. Svinjsko ribico vsaj eno uro pred peko vzamemo iz hladilnika, jo osušimo, začinimo in na olivnem olju na hitro opečemo z vseh strani. Pustimo jo počivati 10 minut, nato pa jo ovijemo v pršut.

Pripravimo listnato testo. Razvaljano testo obložimo s špinačo, nanjo položimo svinjsko ribico in jo tesno zavijemo. Uporabimo dva zavitka testa, da meso lepo zapremo z vseh strani. Po vrhu testo premažemo z razžvrkljanim jajcem in posujemo s sezamom. Iz ostankov testa lahko z modelčki izrežemo božične okraske in z njimi okrasimo ribico, da jed dobi prazničen videz.

M. Ž.

Svinjsko ribico v testu pečemo v ogreti pečici na 180 °C približno 40 minut. Ko je pečena, jo pustimo počivati približno 10 minut, da se sokovi umirijo. Tako bo meso mehko in sočno.

Grah po francosko (priloga)

Sestavine: ena manjša čebula, 50 g masla, 1–2 skodelici graha, 100 g pancete, dve pesti mlade špinače

Postopek: V ponvi, v kateri smo prej opekali ribico, razpustimo maslo in na njem nežno popražimo čebulo. Pazimo, da maslo ne porjavi. Panceto drobno narežemo in jo dodamo k čebuli, da se skupaj rahlo zapeče in zadiši. Nato dodamo grah, sol, poper in prilijemo malo vode. Grah dušimo približno 5 minut, da se skuha in zmehča. Dodamo še preostalo špinačo, premešamo, pokrijemo in vse skupaj dušimo še 2 do 3 minute, da se okusi povežejo in se špinača lepo zmehča.

Krhka pita z jagodičevjem

M. Ž.

Sestavine za testo (za pekač premera 28 centimetrov): 360 g moke, 200 g masla, dve žlici sladkorja, dve jajci, 400 g sadja po izbiri, 3 žlice sladkorja

Sestavine za drobtinice za posip: 100 g moke, 50 g masla, žlica sladkorja

Postopek: Moko, maslo, jajci in sladkor zamesimo v krhko testo. Enakomerno ga razporedimo po pekaču in postavimo za 10 minut v hladilnik. Pripravimo drobtinice za posip: moko, maslo in sladkor razdrobimo, da dobimo drobtinicam podobno maso.

Pripravimo sadje po izbiri (sveže ali zamrznjeno) in ga posipamo s sladkorjem — količino sladkorja prilagodimo kislosti izbranega sadja. Sadje enakomerno razporedimo po testu v pekaču, nato pa ga posujemo s pripravljenimi drobtinicami. Sladico pečemo v pečici, ogreti na 200 °C, približno 35 minut, da se drobtinice lepo zlato zapečejo.