Župan Butolen zahteva zeleno luč za OPN in ureditev državne ceste
Javna razprava o vetrnicah na Maclju bo jutri, 11. marca
Po grebenu Maclja naj bi DEM v prihodnjih letih postavile pet vetrnih agregatov – vetrnic, dve na območju občine Žetale, tri na območju sosednje občine Rogatec. Včeraj je potekala javna obravnava projekta v Rogatcu, 11. marca bo v Žetalah (ob 16. uri), nato še v Rogaški Slatini, kjer je predvidena postavitev transformatorske postaje. Kot je mogoče razumeti župana Žetal Antona Butolena, predstavniki občine projektu ne nasprotujejo, imajo pa svoje pogoje.
Že leta 2019 je takratni direktor DEM Andrej Tumpej občinskemu svetu v Žetalah predstavil idejo o postavitvi vetrnega parka na območju Maclja. Leto kasneje je vlada prižgala zeleno luč pripravi državnega prostorskega načrta, nato je sledila priprava študij in analiz, spremenjen pa je bil tudi projekt. Vetrni park Rogatec naj bi namesto sprva zamišljenih šestih vetrnic sedaj sestavljalo pet vetrnih orjakov, ki bi v višino merili do 220 metrov.
Moč posameznih agregatov vetrnega parka Rogatec v zadnji različici, ki bo predstavljena javnosti, še ni opredeljena, saj da se tovrstna tehnologija hitro spreminja. Podatek o moči pa ni zanemarljiv, namreč v skladu z uredbo o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav so občine, kjer stojijo vetrnice, upravičene do 200.000 evrov na en megavat (MW) inštalirane moči proizvodne naprave. To pomeni, da je od moči odvisna tudi višina enkratnega nadomestila. V dokumentih izpred petih let je sicer predvideno, da naj bi bila posamezna moč vetrnice 3,6 MW, kar bi pomenilo skupno 18 MW oz. 3,6 milijona evrov nadomestila. V vmesnem času pa je zaslediti podatek o petih vetrnicah, skupne moči 30 MW, kar bi pomenilo šest milijonov evrov nadomestila. Od tega naj bi Rogatcu pripadlo 3,6 milijona evrov in Žetalam 2,4 milijona evrov.
»Dogovorili smo se, da sta dve vetrnici v Žetalah in skupno tri v Rogatcu,« je pojasnil župan Anton Butolen. Ob enkratnem nadomestilu pa naj bi občinama pripadal tudi določen delež od proizvedene in prodane energije. »Nekateri izračuni pravijo, da naj bi se ta znesek, ki bi si ga razdelili občini, gibal okrog 200.000 evrov letno,« je dodal župan Žetal.
V Žetalah pogojno strinjanje s projektom
A to so za zdaj izračuni in predvidevanja, projekt je namreč še vedno v fazi javne obravnave, ko lahko svojo voljo izrazijo tudi občani. Toda zdi se, da imajo investitorji vsaj podporo lokalnih skupnosti. »Pred leti smo zavzeli načelno stališče, vendar sem tudi jasno povedal, da dokler ne bodo sprejete spremembe OPN, kot si jih želimo, ne bomo dali soglasja. Prav tako zahtevamo, da uredijo avtobusna postajališča in pločnike ob državni cesti, kjer naj bi tovorili material. Gre za varnost naših otrok in starejših. Ne gre za izsiljevanje, temveč zahtevamo, da cesto, ki je navsezadnje državna, uredijo. Če tega ne bo, bomo imeli problem potrditi projekt,« je jasen Butolen.
O časovnici gradnje vetrnega parka pa je župan glede na krožeče informacije dejal, da bi lahko investitor gradbeno dovoljenje pridobil že prihodnje leto. Sedaj je na vrsti javnost, ki se lahko opredeli do projekta. »Gradivo je že na voljo v sejni sobi, javna obravnava bo 11. marca, kot sem seznanjen, pa so že potekali sestanki z nekaterimi društvi.« Sicer pa ministrstvo za naravne vire in prostor pripombe in predloge na objavljeno gradivo sprejema do 30. marca.
Zaradi netopirjev okrnjeno delovanje vetrnic
Na območju načrtovanih vetrnic je bila izvedena raziskava preleta velikih vrst ptic, hroščev in netopirjev. Zaradi slednjih vetrnice v prvih treh letih delovanja ne bodo obratovale od 1. do 31. marca in od 15. oktobra do 15. novembra (če bo temperatura nad 11,5 stopinje Celzija in pri hitrosti vetra pod 6 m/sekundo), in sicer od sončnega zahoda do štiri ure po njem. Prav tako pa ne bodo proizvajale energije od sončnega zahoda do vzhoda med 1. aprilom in 15. oktobrom, pri temperaturah nad 11,5 stopinje Celzija in pri hitrosti vetra pod 6 m/sekundo.
