Zaradi finančne shiranosti kmetij slab odziv na razpise ministrstva
Pred dnevi sta MO Ptuj in ptujski kmetijski zavod priredila Dan ptujskih kmetij – strokovno srečanje, ki je nadomestilo izbor kmetije leta v MO Ptuj. Rdeča nič srečanja je bilo kmetijstvo v novih vremenskih razmerah. Vedno aktualna tema, na katero pa zaradi nepredvidljivosti narave ni enoznačnih odgovorov. Toča, neurja z vetrom, suša, poplave, pozeba so vremenske neprilike oz. vremenski ekstremi, ki pretijo poljedelcem, živinorejcem, sadjarjem, vinogradnikom in so v 20 letih povzročili za skoraj milijardo evrov škode.
V boju proti toči je bila izpostavljena protitočna obramba, ki jo (v večini) sofinancirajo občine in kmetijsko ministrstvo. Alojz Herga, dosedanji predsednik Območne enote KGZS Ptuj, je ponovil, da bi moralo ministrstvo vprašanje protitočne obrambe sistemsko rešiti, da se ne bi vsako leto pogajali okrog plačila in datuma vzleta letala. Toda stališče ministrstva je jasno, da so najboljša obramba pred posledicami toče zaščitne mreže in zavarovanje kmetijskih pridelkov. Toda odziv na razpise ministrstva za investicije je skromen, četudi so naložbe v postavitve rastlinjakov in plastenjakov, protitočne mreže sofinancirane od 30 do 50 %, za manjše kmetije pa tudi do 75 %. Razlog pa pomanjkanje sredstev na kmetijah (še posebej manjših), ugotavljajo govorniki.
Milan Breg s kmetija Tajhman Breg iz Krčevine pri Vurbergu je povedal: »Eden izmed vzvodov za zmanjšanje izgube prihodka zaradi vremenskih razmer so zavarovanja, ki pa bi bila smiselna le, če bi vsi zavarovali in če bi bil kmetom ta strošek priznan. Ne moremo pa dati 30 % pridelka zavarovalnici, na drugi strani pa se vprašam, kdo bo dal dva dneva dela za kilogram kruha.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
