Temelj slovenskega kmetijstva družinske kmetije, zemlja pa še naprej v roke podjetjem
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je še pred volitvami želela doseči spremembe zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bi med drugim dosegla skrajšanje zakupnega obdobja za najemnike več kot 500 ha državne zemlje. Naletela je na gluha ušesa. To med drugim pomeni, da se bodo največjemu zakupniku v Podravju, podjetju PP Agro, pogodbe za 2700 ha državnih kmetijskih zemljišč podaljšale za naslednjih 10 let.
»Slovenija je majhna in lepa država, ki ima zelo omejene kmetijske površine. Zato bo verjetno tudi dolgoročno treba razmisliti, kdo je upravičen do dobrine – državnih kmetijskih zemljišč. Menimo, da bi morali dati možnost družinskim kmetijam, saj te dolgoročno zagotavljajo normalen razvoj podeželja in prehransko varnost v državi,« je prepričan direktor KGZS, Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Slovenija je imela po osamosvojitvi in do leta 2004 skoraj 100 % samooskrbo s hrano. Po letu 2004 so se začele velike spremembe v lastniški strukturi predelovalnih obratov. Tako danes opažamo, da je večina v tuji lasti ali pa je prenehala obratovati, kar je z vidika državne in nacionalne varnosti samooskrbe zelo problematično, opozarjajo v delovni skupini o kmetijskih zemljiščih, ki je bila na pobudo območne enote KGZS Ptuj imenovana leta 2016. Poudarili so tudi, da so naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji razmeroma neugodne, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 % ozemlja Slovenije, delež kmetijske zemlje pa je manjši od tretjine. Obseg kmetijskih površin vztrajno pada zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne infrastrukture. Ob tem je okoli 75 % kmetijskih zemljišč na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje, večinoma v gorskih in gričevnatih predelih.
Naleteli so na gluha ušesa
Preberite več v Štajerskem Tedniku
