Arhiv Štajerskega Tednika

»Opazen je velik pritisk tujih vlagateljev na slovenska zemljišča, ki ležijo na najboljših območjih za kmetijsko pridelavo. Istočasno zaznavamo zaraščanje in opuščanje kmetijske pridelave na manj kakovostnih in težje dostopnih kmetijskih zemljiščih. Slovenija je imela po osamosvojitvi in do leta 2004 skoraj 100-odstotno samooskrbo s hrano. Po letu 2004 so se začele velike spremembe v lastniški strukturi predelovalnih obratov. Danes tako opažamo, da jih je večina v tuji lasti, ali pa so prenehali obratovati, kar je z vidika nacionalne varnosti samooskrbe zelo problematično. Primeri: Tovarna sladkorja Ormož, MIP Nova Gorica, Fructal Ajdovščina, Mesna industrija Pomurka, Žito … Podjetja v tuji lasti imajo v uporabi velika državna kmetijska posestva, kar iz stališča nacionalne varnosti samooskrbe in razvoja družinskih kmetij ni dobro. Za nami je 20-letno obdobje delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Postavlja se vprašanje, ali še Sklad opravlja funkcijo, za katero je bil ustanovljen, ali deluje v interesu slovenskega kmeta. Ali pa deluje samo v interesu kapitala? Iz različnih razprav smo zasledili, da trenutno vlada nezaupanje v delo Sklada, kar ni dobro. Menimo, da mora Sklad igrati odločilno vlogo pri upravljanju in prometu s kmetijskimi zemljišči v korist razvoja slovenskega kmetijstva in nacionalne varnosti ter samooskrbe. Pri upravljanju Sklada morajo sodelovati kmetje uporabniki in zakupniki državnih zemljišč,« pozivajo člani delovne skupine za področje državnih kmetijskih zemljišč, ki je ustanovljena na pobudo OE KGZS Ptuj. Njeni člani so Andrej Rebernišek, Milan Unuk, Vojmir Bizjak, Stanislav Leskovar, Srečko Kolar, Črtomir Rozman, Martin Brus in Franc Obran.

Več in podrobneje o problematiki poročamo v petkovi tiskani izdaji Štajerskega tednika.