Arhiv Štajerskega Tednika

Kmetje, ki so se združili v civilno iniciativo (CI), prst usmerjajo proti državi – da ta za protipoplavno varnost ob strugi Drave ne naredi nič. Enakega mnenja sta župan občine Duplek in vodja delovne skupine za reševanje poplavne problematike ob reki Dravi Mitja Horvat ter direktor ptujskega KGZ Rebernišek. „Čeprav letošnje poplave niso bile tako obsežne kot tiste leta 2012, so kljub temu na kmetijskih površinah povzročile ogromno škode. Kot predsednik delovne skupine sem zaskrbljen in razočaran, ker se nam na sestankih ne pridružijo tisti, ki so odgovorni za urejanje vodotokov, to sta ministrstvo za okolje in prostor ter državna direkcija za vode. Razumem kmetovalce, da jim potrpljenje pojenja. Že nekaj časa je, odkar smo ustanovili delovno skupino, pa nimamo niti nekih konkretnih sklepov niti kakšnih strokovnih gradiv,“ je poudaril župan Horvat.

Zagotoviti pretočnost 1.500 m³/s

Direktor ptujskega KGZ Andrej Rebernišek je opozoril, da ima Slovenija v primerjavi z Evropo že tako ali tako manj poljedelskih površin po prebivalcu. Če jih bomo vnemar prepuščali silam narave in kapitala, jih bo še manj. „Slovenija ima na prebivalca 0,86 hektarja njivskih površin, povprečje v Evropi je od tri do štiri hektarje. Drava v Spodnjem Podravju, od Maribora do Središča, ogroža okoli 2.500 hektarjev njiv. Ministrstvo za okolje se do varovanja njivskih površin ob vodotokih obnaša zelo neodgovorno. Drava si je zaradi nevzdrževanja začela iskati nove poti. Stanje je katastrofalno, na njivah ob strugi po vsakih poplavah prihaja do obsežnih posledic. Zaraščanje brežin in struge ter nalaganje gramoza zmanjšujejo volumen, ki je na razpolago vodi. Ker voda v koritu nima prostora, se toliko bolj razliva izven njega. Tudi poplavni gozd ob reki je zaraščen in poln naplavin, kar prav tako zmanjšuje pretočnost. Od poplav leta 2012 do danes je reka na kmetijskih površina naredila za 97 milijonov evrov škode. Pri takšni škodi je neukrepanje države nerazumljivo. Poplavna voda z njiv odnaša rodovitno prst, s seboj pa prinaša in odlaga mulj, v katerem so tudi težke kovine. Menimo, da bi bilo treba zagotoviti pretočnost 1.500 m³/s. Sedaj se voda iz struge razliva že pri 800 m³/s. Sredstva, ki jih Dravske elektrarne Maribor (DEM) plačujejo v proračune, bi bilo nujno vložiti v redno vzdrževanje vodotokov. Potem škode, ki nastaja, ne bi bilo. Prepričani smo tudi, da Natura 2000 ni takšna velika ovira, da se rešitev ne bi dalo najti. Govorimo o zaščiti 2.500 hektarjev njiv, za katere obstaja nevarnost, da jih jutri več ne bo, ker jih bo odnesla voda.“

Kmetje napovedujejo punt

Preberite več v Štajerskem Tedniku