Arhiv Štajerskega Tednika

Pred dnevi je poslanec državnega zbora Andrej Čuš v pobudi slovenski vladi Pospešite čiščenje mulja v reki Dravi poudaril, da je namesto turističnemu biseru Ptujsko jezero bolj podobno največji blatni luži na Slovenskem: »V 420 hektarjev velikem akumulacijskem jezeru, ki se razprostira pred Ptujem in leži na območju Nature 2000, se namreč že več let nabirajo naplavine in smrdljiv mulj. Ponekod je jezero globoko samo še pol metra, plovba pa je postala nevarna tudi zaradi umazanije in naplavin na njegovi gladini.« Opozoril je: »Zamuljenost Ptujskega jezera je bila leta 2008 'samo' 17,8 %, medtem ko danes, torej deset let kasneje, presega 40 %!«

Predsednik Ribiške družine Ptuj Stanko Žitnik je postregel še z drugimi podatki: »Po periodičnih geodetskih raziskavah je bila leta 1981 zapolnjenost prostornine Ptujskega jezera 17,8 %, leta 2000 pa že 22 %. O porastu zamuljenosti in posledično zmanjšanju prostornine v kasnejših letih do danes ne razpolagamo.« Predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič je dodal: »Po meritvah, ki jih je leta 2008 naročila Mestna občina Ptuj, je bilo v pristanišču dva metra in pol mulja.«

Na DEM, koncesionarju za koriščenje energetskega potenciala reke Drave, imajo drugačne številke: »Meritve prečnih profilov opravljamo vsaki dve leti. Zadnje meritve akumulacijskega bazena HE Formin (Ptujskega jezera) so bile opravljene leta 2016. Rezultati so pokazali, da je v celotni akumulaciji – v primerjavi z letom 1981, ko je bila opravljena prva meritev – približno 26 % sedimentov, v koristni akumulaciji pa je sedimentov manj kot 1 %.« Poudarili so, da tolikšna zaprodenost nikakor ne ogroža proizvodnje, še manj pa poplavne varnosti okolja.

Letno več tisoč kubikov plavja

Časa je še devet let

V mulju so strupene snovi

Preberite več v Štajerskem Tedniku