Ptuj: Za servisiranje vrtčevskih vozil v sedmih letih 104.000 evrov
Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je naročil primerjavo stroškov servisiranja petih vozil v lasti ptujskega Vrtca med letoma 2009 in 2015. To je vrtec stalo nekaj več kot 104.000 evrov. A čeprav je občina izvedeniško mnenje naročila in plačala, so odbori sklenili, da ga mestni svet ne bo obravnaval. Božena Bratuž, ki očitno s ptujskim županom Miranom Senčarjem še vedno ni uspela zakopati bojne sekire, se sicer brani, da gre za še en poskus, da se jo, čeprav je že leto dni v pokoju, diskreditira.

Pod izvedeniško mnenje, ki ga je naročila ptujska občina, je podpisan stalni sodni cenilec in izvedenec za vsa motorna vozila Janko Šuman. Razlog za naročilo pregleda naj bi bil velik izdatek, ki ga je občina kot ustanoviteljica Vrtca Ptuj ugotovila v postavki servisiranje vozil v lasti Vrtca.
Pregledani so bili izključno računi, ki jih je za servisne storitve izdal Peter Furman v obdobju 2009–2015. V tem času je bil Vrtec Ptuj lastnik petih vozil: treh kombijev (dveh Citroenovih jumperjev in Fiatovega ducata) ter dveh osebnih vozil: Kia Rio in Kia Ceed. Skupaj je bilo pregledanih 86 računov. Tri vozila so bila v opazovalnem obdobju v garanciji. Eno do leta 2011, preostalima pa se je garancija (na motor in druge dele) iztekla leta 2013.
Plačevali so tudi v času garancije
„Ugotavljam, da Vrtec Ptuj odprave okvar in servisa oziroma popravil treh vozil v garancijskem roku nikoli ni uveljavljal. V času garancijskega roka lastnik ni dolžan plačati niti popravila niti rezervnega dela. Plačila zneskov za tri vozila v času garancije so zato neupravičena. Z uveljavljanjem garancije bi Vrtec Ptuj prihranil sicer plačana servisiranja v višini zneska garancijskega popravila,“ je zapisal Šuman. Po njegovem mnenju bi garancijo morali uveljavljati v številnih primerih: pri zamenjavi servo črpalke, računalnika, akumulatorja, starega komaj šest mesecev ...
Menjave nekaterih delov tudi večkrat letno
Bratuževa: „10.000 evrov občinskega denarja le zato, da me župan ponovno razžali“
Preberite več v Štajerskem Tedniku