ptuj: Za hrambo arheološkega gradiva nujno potrebnih 21.000 evrov
Skrb vzbujajoče stanje ptujske arheologije in zaveza, da bo Ptuj zanjo kmalu dobil primerne prostore, je ena glavnih obljub številnih politikov. A doslej se je vse končalo le pri obljubah, kar dokazuje tudi slabo stanje zabojnikov, v katerih je arheološko gradivo, s katerim se tako radi hvalimo in ponašamo, shranjeno polnih sedem let.
„Po ogledu arheološkega depoja rimskega lapidarija v kleti nekdanjega kombinata na Muzejskem trgu 2 smo ugotovili, da se je začel proces hitrega propadanja zabojev in lesenih podstavkov oz. palet. Prav tako je opazna plesen na zabojih. Za rimski lapidarij bo nujno najti primerno skladišče in/ali zamenjati leseno embalažo in palete,“ ugotavlja Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO).
Po sedmih letih v vlažni, nekoč vinski kleti, ki v osnovi ni namenjena shranjevanju tako pomembnih najdb, so zabojniki očitno dotrajali. Ogromno vlage je tudi na stenah. Zob časa je načel tudi samo stavbo, v kleti katere je gradivo shranjeno. „Povečujejo se razpoke v drugem nadstropju v zahodnem delu objekta. Nujno je mnenje strokovnjaka, ki mora ugotoviti, ali so razpoke površinske ali pa prihaja do posedanja objekta. Če je vzrok posedanje, bo verjetno v določenem obdobju objekt neprimeren za delovne in depojske prostore. Zaposleni v objektu občasno slišijo 'pokanje', ki je verjetno posledica statičnih vzrokov v objektu,“ še pojasnjuje direktor PMPO. O vsem navedenem je obvestil Mestno občino Ptuj, ki je lastnik objekta, obvestili pa bodo tudi Ministrstvo za kulturo.
Občina pričakuje sofinanciranje države in občin soustanoviteljic
Preberite več v Štajerskem Tedniku
