Ptuj: Obeta se tretja faza obnove dominikanskega samostana
Na Mestni občini Ptuj pripravljajo projektno nalogo za tretjo fazo obnove ptujskega dominikanskega samostana, enega najpomembnejših spomenikov pridigarskih redov v srednjeevropskem prostoru. Denar za obnovo naj bi, če bo vse po sreči, še v tej finančni perspektivi primaknila Evropa.

Dominikanski samostan so ustanovili leta 1230, leta 1785 so ga razpustili in zgradbe spremenili v vojašnico. Leta 1928 so najlepše prostore namenili muzejskim zbirkam, a so leta 2011 zaradi začetka zahtevne prenove samostana dragocenosti shranili v muzejske depoje. Obnova samostana se je, finančno gledano približno na polovici, že pred nekaj leti povsem ustavila. Zdaj je ptujski župan Miran Senčar napovedal, da bodo prenovo le nadaljevali; projektno nalogo, s katero bodo kandidirali za evropska sredstva, na občini že pripravljajo.
Župan je priznal, da gre za velik zalogaj: »Dokončanje celotne obnove bi stalo približno osem milijonov evrov, zato bi se obnove lotili v več korakih.« Projekt naj bi še v tej finančni perspektivi, torej do leta 2020, prijavili v okviru obnove starega mestnega jedra (za to naj bi bilo skupaj na voljo 10,5 milijona evrov), ocenjena vrednost investicije delne obnove znaša 1,5 milijona evrov.
Senčar je povedal, da samo vzdrževanje samostana občino letno stane med 150.000 in 200.000 evri, ter poudaril: »Seveda ne moremo pričakovati, da se bo dominikanski samostan s svojimi dejavnostmi lahko finančno pokrival, lahko se pa temu približamo.«
Pritlični prostori samostana so že četrto leto odprti za dnevne obiskovalce in različne prireditve, na obnovitvene posege čakajo še prostori v prvem nadstropju in obeh južnih prizidkih, dvorišča in Sončni park. Predsednica občinske komisije za dominikanski samostan Marjeta Ciglenečki je pojasnila, kaj bo obsegala tretja faza obnove: »Projektna naloga ima štiri glavne točke: sanacijo vlage na severni steni cerkve, obnovo zahodne dvorane v prvem nadstropju, ureditev notranjega in južnega dvorišča ter ureditev Sončnega parka.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku