Arhiv Štajerskega Tednika

Težavam v kmetijstvu ni videti konca. Kmetje so na zadnji seji govorili o posledicah suše, o davčnih spremembah, o nujnosti izgradnje namakalnih sistemov, o volitvah v državni svet, pa tudi o težavah ene izmed rejk perutnine, ki kljub zgrajenemu hlevu, za katerega je pridobila gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, ne more vhlevljati piščancev, saj da je izdajo uporabnega dovoljenja zadržala civilna iniciativa. »Bliža se prvi obrok plačila posojila, ne ve, kaj bo naredila. Če bo civilni iniciativi uspelo in se bo šlo v obnovo soglasja gradbenega dovoljenja, potem bodo tri generacije na cesti, in če se to zgodi danes, bo to praksa za Slovenijo. Vključena je zbornica, sindikat, morda naredimo tudi štrajk. Ne gre samo za te hleve, temveč za vse nas,« je dejal Franc Obran. Kmetje namreč na podeželju postajajo vsiljivci z maloštevilnostjo pa prešibko volilno telo, ki bi imelo glas. Žeblje v krsto kmetijstva zabijata država in Evropska unija z vedno novimi omejitvami, pravijo kmetje. Opozorili so na območje Nature 2000, ki za kmete predstavlja le omejitve pri kmetovanju, pa na napovedano prepoved rabe rešetk pri gradnji novih živinorejskih hlevov ter na omejevanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, ne strinjajo se niti z obarvanjem goriva za kmetijske namene, saj se bojijo, da bo gorivo, namenjeno kmetom, manj kakovostno. »Postajamo težava za družbo in namesto da bi družba govorila o pomenu kmetijstva in s tem pridelane hrane, govorimo o tem samo kmetje. Naj se javnost že odloči, ali je hrana pomembna ali ne,« je poudaril Šmigoc.

Nedelujoči melioracijski sistemi

Volitve v državni svet ali merjenje moči

Bodo podravski kmetje ostali brez pomoči po suši?

Preberite več v Štajerskem Tedniku