Arhiv Štajerskega Tednika

Pozeba, suša in toča so lansko leto v Podravju vzele precej pridelka, zaradi suše je bila razglašena naravna nesreča. Nekatere posledice neugodnega vremena lahko pridelovalci blažijo in številni se tega že zavedajo. Zato gradijo namakalne sisteme ter nameščajo mreže, ki pridelek varujejo pred točo. Da bo za stabilizacijo pridelave treba preventivnim ukrepom v kmetijstvu posvečati več pozornosti, se strinja tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andrej Rebernišek: »KGZS Zavod Ptuj v zadnjih letih daje velik pomen namakanju kmetijskih zemljišč, saj imamo za to idealne pogoje, pojav suš pa je žal vse pogostejši. Če želimo ohraniti pridelavo poljščin na izrazito prodnatih tleh, ki ležijo neposredno ob kanalu reke Drave, to je na okrog 3.000 hektarjih površin, je to nujno. Veseli nas, da so mnoge občine pristopile k izgradnji velikih namakalnih sistemov, še zlasti na območju Ormoža in Gorišnice. Naša prizadevanja gredo v smeri, ker govorimo le o velikih sistemih, da morajo ti biti vodeni in organizirani. Vlagati moramo v racionalne sisteme, ki so varčni z vodo in za kmeta čim bolj enostavni za uporabo. Seveda so ti sistemi dražji, a menimo, da so dolgoročno ekonomsko učinkovitejši. Prizadevamo si za ustanovitev kompetenčnega centra za namakanje, ki bi lahko izvajal naloge poskusnega centra, napovedi in koordinacije namakanja.«

Na vprašanje, kaj kmetovalcem prinaša leto 2018, Rebernišek odgovarja: »Ker je bilo leto 2017 slabo, še zlasti za sadjarje in vinogradnike ter pridelovalce poljščin na izrazito prodnatih tleh, so pričakovanja za letošnjo letino boljša. Veselijo nas napovedi nadaljnje stabilizacije v živinoreji, ki v Sloveniji ustvari daleč največji dohodek v kmetijstvu. Pričakujemo, da se bo nadaljeval pozitivni trend pri odkupni ceni mleka. Upamo na boljše razmere v prašičereji, kjer je samooskrba na res nizki stopnji. Osebno menim, da moramo bistveno več postoriti v organiziranosti, še zlasti pri prodaji pridelkov in izdelkov, na teh področjih smo najšibkejši. Zato dajem velik pomen zadružništvu, saj smo zmeraj bolj pod vplivom globalizacije. Srečujemo se z vdorom poceni hrane na prodajne police, ki je lahko tudi vprašljive kakovosti.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku