Arhiv Štajerskega Tednika

Prva med prizadetimi panogami je nedvomno avtomobilska industrija, ki v Evropi že močno znižuje obseg proizvodnje in prodajo, ta val pa je že čutiti tudi pri nas in se bo žal le še nadaljeval. Spomnimo samo na zaprtje Magnine lakirnice v Hočah in ustavitev Talumove proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem. Če poleg tega vlada ne bo dovolj previdna pri obremenjevanju gospodarstva tako na področju stroškov dela kot reševanja problematike pomanjkanja kvalificirane delovne sile, pa na ŠGZ vlado opozarjajo, bo težav samo še več.

Dolgotrajna okoljevarstvena soglasja

Med njimi je še vedno nedorečeno stanje glede izdajanja okoljevarstvenih soglasij. Upravno sodišče je namreč pred dobrim letom spremenilo sodno prakso pri izdaji okoljskih dovoljenj, saj z njo ni dovolj jasno določeno, kaj podjetja na vodovarstvenih območjih smejo in česa ne, na dovoljenja pa čakajo predolgo. Med takšnimi je ob hoški Magni še veliko drugih podjetij, zlasti na območju podravske regije, kot so Poslovna cona Tezno, Hoče, Slovenska Bistrica in območje Ptuja. »Pojasnilo okoljskega ministrstva, da bo treba problematiko za naprej celovito sistemsko nasloviti na zakonski ravni in pripraviti strokovno utemeljene rešitve za učinkovitejšo ureditev tega področja, nas seveda ni zadovoljilo, saj kaže na to, da država ne razume nujnosti ukrepanja. Podjetja ne želijo kršiti zakonodaje, kaj šele graditi svojega razvoja na trhlih, nejasnih temeljih, zato raje svojo dejavnost selijo v okolja, kjer teh negotovosti ni. Kar se je pokazalo tudi v primeru odhoda Magne, bojimo pa se, da bo takšnih primerov v regiji zelo hitro še več,« pravi Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, in dodaja, da se pogoji poslovanja za podjetja ne izboljšujejo.

Predlog spornih zakonskih sprememb

Preberite več v Štajerskem Tedniku