Arhiv Štajerskega Tednika

Mestna občina Ptuj, ki želi na ta mestni grič umestiti velik arheološki park, je v letu 2015 naročila obsežne arheološke geofizikalne raziskave tega območja. Rezultati so razkrili urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami. „Rezultat je zelo dober, ker vemo, kje so stale hiše na Panorami, kje so bile ulice, kje so bili trgi, na podlagi zidovja lahko tudi sklepamo na funkcije posameznih stavb. Geofizikalne raziskave so pokazale tri velike bivalne stavbe, po vsej verjetnosti gre za luksuzna bivališča mestne elite. Ena je blizu sedla, ena je v sredini pobočja, ena pa blizu vrha. Ta na vrhu ima tudi polkrožne in krožne prostore, ki kažejo, da so bili tu termalni deli te velike stavbe. Na vrhu domnevamo, da je stalo svetišče. Tam so bili najdeni posvetilni kamni Jupitru, pred nekaj leti pa tudi majhne figurice božanstev, ki so značilne za svetišča. Na podlagi tlorisa in starejših izkopavanj leta 1948 naj bi na tem območju šlo za eno osrednjih svetišč Panorame. Deloma je bil raziskan tudi vodovod, ki pride po dolini Grajene. Geofizikalna raziskava je pokazala, da se zaključuje z večjim objektom, morda vodnim stolpom. V spodnjem delu prve geofizikalne raziskave niso dale tako dobrih rezultatov kot na sedlu. To pa zato, ker so zemeljske plasti zelo debele zaradi erozije, ki je material nanašala s pobočja. Tako je vrh rimskih zidov na globini metra in pol ali še globlje. Letošnje geofizikalne raziskave pa so pokazale, da je bil ves ravninski del, tudi na vznožju, pozidan,“ je rezultat geofizikalnih raziskav povzela Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

Odkrili rimski zid, zgrajen iz rečnih prodnikov

Preberite več v Štajerskem Tedniku