Arhiv Štajerskega Tednika

Dolgoletna prizadevanja za povečanje prehranske varnosti in samooskrbe so v iskanju primerne lokacije za tovarno le-to nazadnje pripeljali v Ormož, kjer so leta 1977 postavili temeljni kamen, že januarja 1980 je Slovenija dobila prvi sladkor iz domače sladkorne pese. O svoji pogumni odločitvi, da ob pomanjkanju primernega strokovnega kadra prevzame položaj vodje surovinskega oddelka, je povedala: »To nisi smel dosti razmišljati. To moraš samo reči: zdaj pa grem!« Skeptikov je bilo mnogo, prepričevanje kmetov v pridelavo zahtevne poljščine dolgotrajno, a tako njen kot tudi trud njenega, sedaj že pokojnega moža Vinka Štefančiča, direktorja tovarne vse do upokojitve leta 1996, je bil poplačan. Tovarna je v najboljših časih zaposlovala več kot 400 delavcev in leta 1999 so sladkorno peso za pridelavo belega in rjavega sladkorja ter pesnih rezancev pridelovali na kar 10.700 ha.

Ob tovarni še razcvet mesta

TSO je imela zelo močan vpliv na gospodarski, ekonomski, družbeni, kulturni in športni razvoj ter položaj Ormoža in okolice, o čemer so spregovorili tudi obiskovalci domoznanskega večera. Enologinja Lidija Ruška je opomnila, da je bila degustacijska dvorana ormoške vinske kleti redna gostiteljica sestankov vodstva tovarne, ki je dvorano tudi zgradila. Prav tako so živi spomini upokojenega ravnatelja Glasbene šole Ormož Slavka Petka z zgodbo o pianinih, ki jih je za šolo, ko se je obrnil na direktorja Vinka Štefančiča, priskrbela ravno tovarna sladkorja. S pomočjo njenih strojev so uredili Mestno grabo, nogometno in teniško igrišče. Gradili so stanovanjski bloke, dogradili hotel in vinsko klet, na terenu so popravljali celo kapelice. Bogato je bilo družabno življenje znotraj tovarne: imeli so pevski zbor, v okviru tovarne je delovalo strelsko društvo, med tovarnami sladkorja so organizirali nogometna tekmovanja, prirejali so tekmovanja za najboljšega pridelovalca sladkorne pese. Veliko truda je bilo vloženega v izobraževanje delavcev kot tudi pridelovalcev, kjer je pomembno vlogo odigrala ravno avtorica v letu 1998 izdane knjige Sladkorna pesa.

Tovarna v okolju pustila večni pečat

Kvotni sistem in sladkorna reforma sta opravila svoje. Junija 2006 so lastniki tovarne sprejeli odločitev o ukinitvi proizvodnje sladkorja, januarja 2007 je slovenska vlada potrdila program prestrukturiranja in začelo se je zapiranje tovarne. Terezija Štefančič svojih spominov ne hrani le v glavi, pač pa jih je moč najti v številnih dnevnikih, ki jih je pisala desetletja. Ob vprašanju, ali se bodo ti spomini kdaj zbrali in zagledali luč sveta, je pa odvrnila: "Najprej si moramo razčistiti,ali smo v stanju še kaj narediti pri tovarni, ne samo spominih. Mislim, da bi se še dalo kaj." Njenim željam po obnovitvi za Ormož tako pomembne ustanove so se tako v mislih kot besedi pridružili mnogi. A realnost je taka, smo si morali priznati: časi, ko je kaj takega bilo še možno, so žal minili. Pečat na Ormožu in njeni okolici, ki ga je tovarna zapustila, je pa vseeno neminljiv in bo ostal še dolgo časa.

Marinka Vnuk

Preberite več v Štajerskem Tedniku