Arhiv Štajerskega Tednika

Namakalni sistem v ormoški občini je zgleden primer postavitve in dobrega (so)delovanja, interesa občine in kmetijskega svetovalca na eni ter kmetov na drugi strani. Z njim je od skupno 5.000 ha opremljenih 867 ha kmetijskih površin, sistem je bil zgrajen v štirih fazah.

V tem trenutku se pripravljajo na izgradnjo pete faze, s čimer se bo sistem razširil za dodatnih 157 ha na skupno kar 1.024 ha, kar predstavlja petino vseh kmetijskih površin v občini. Po besedah kmetijskega svetovalca Mirana Klinca jim največ dela povzroča dolgotrajna birokracija. Ob predhodnih pogojih (komasacija, ustrezen vir namakanja) je namreč treba pridobiti številna dovoljenja in soglasja. Najprej je treba doseči podporo dveh tretjin lastnikov zemljišč, kar po besedah sogovornika ni težko. Pred gradnjo prve faze med kmeti ni bilo posebnega navdušenja, po dolgoletnih pozitivnih rezultatih in izkušnjah sedaj razmišljajo drugače in vidijo koristi namakanja. Potem sledi pridobivanje vseh ostalih dokumentov (projektna dokumentacija) ter soglasij državnih institucij; vodnega dovoljenja, presoje vplivov na okolje, okoljevarstvenega soglasja in za konec še gradbeno dovoljenje. Sogovornik poudarja, da so ti postopki nedvomno predolgi in prezahtevni. »Priprave na peto fazo smo začeli leta 2020. Lani avgusta smo oddali vlogo na okoljsko ministrstvo, toda presoje vplivov na okolje še danes nismo prejeli,« nadaljuje Klinc in doda, da je naložba ocenjena na okoli 1,3 milijona evrov (vsi zneski so brez DDV), končna vrednost investicije pa bo zaradi podražitve materialov najbrž višja.

Pomembno je pravilno namakanje

Za eno namakanje hektarja površine 108 evrov, pridelek višji za 40 %

Preberite več v Štajerskem Tedniku