Na Ptujskem le 234 kmetij opravlja dopolnilno dejavnost
Pravila glede higienskih in živilskih standardov so dobra, tudi razpon dopolnilnih dejavnosti, ki jih kmetje lahko opravljajo, je vedno širši. Največji zaviralec razvoja na tem področju je davčna zakonodaja, ki kmetom povzroča nemalo težav pri prodaji, nekateri pa morajo celo plačevati dvojno zdravstveno zavarovanje.
Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po mnenju kmetijske ministrice Aleksandre Pivec igra zelo pomembno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti slovenskih kmetij. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji med drugim omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in nova delovna mesta, je izpostavila ministrica.
Trenutno se dopolnilne dejavnosti opravljajo na 4.563 slovenskih kmetijah, posamezna kmetija povprečno opravlja 3,9 dopolnilne dejavnosti. Kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, sicer predstavljajo približno 6,5 % vseh kmetij v državi, teh je nekaj manj kot 70.000.
Na območju KGZ Ptuj se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja relativno malo kmetij. »Dopolnilno dejavnost na kmetiji ima prijavljeno le 234 kmetij. Ponekod imajo prijavljenih več dejavnosti skupaj, vendar pa se vseh niti ne izvajajo. Največ je povezanih z delom ali izposojo strojev. Le nekaj se jih ukvarja s preostalimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki dajejo dodano vrednost, kar je ključni problem,« opozarja Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje. Delo s stroji ima prijavljeno 91 kmetij, storitve vzdrževanja cest in pluženje pa 65 kmetij.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
