Arhiv Štajerskega Tednika

Pri nas velja, da odpadna silažna folija sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti in da je zanjo dolžan poskrbeti povzročitelj, torej kmet. Proizvajalci folije namreč v svoje prodajne cene ne vključujejo stroškov ravnanja z odpadno folijo, prav tako ni vzpostavljene mreže zbiranja na ravni države. Uredba o odpadkih pa določa, da je treba odpadke, ki nastajajo pri dejavnosti, odstraniti in jih oddati pooblaščenim zbiralcem, odstranjevalcem ali predelovalcem odpadkov, nikakor pa jih ni dovoljeno kuriti, puščati ali odmetavati v naravnem okolju. Uredba torej določa, komu je treba silažno folijo predati, prevzemniki pa imajo proste roke pri načinu zbiranja in zaračunavanja prevzema silažne folije. Nekateri čisto folijo prevzemajo brezplačno, drugi proti plačilu, oddaja onesnažene folije pa je praviloma povsod plačljiva.

Vsi sodelujoči imajo od projekta korist

In kakšni so stroški oddaje? Janez Virc iz podjetja Virc, ki je uvoznik agro-stretch folije in izvajalec kmetijskih strojnih storitev po Sloveniji, je izračunal, da je teža folije ene bale do 1,4 kilograma. To pomeni, da mora kmetija za odpadno folijo 100 silažnih bal, kar zadošča za vzrejo 10 do 15 krav – odvisno od količine ostale krme – Komunali Slovenska Bistrica plačati 22,2 evra, Čistemu mestu 43,4 evra in Javnim službam Ptuj 39,2 evra. Strošek zagotovo je, ni pa takšen, da ga kmetije ne bi zmogle, pa vendar so na Dolenjskem našli način, da kmete stimulirajo k oddaji čiste odpadne silažne folije na zbirne centre. Podjetji Virc in Omaplast, slednje je vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike v Sloveniji, sta se povezali in v reciklaži odpadne kmetijske folije zaznali poslovno priložnost. Bistvo tega projekta je, da kmetje brezplačno oddajo čisto folijo in so za odgovorno ravnanje nagrajeni z dobropisom pri nakupu nove folije.

Preberite več v Štajerskem Tedniku