Klopi v gradbenih šolah skoraj prazne, delodajalci po delavce na tuje
Številna storitvena in proizvodna podjetja, med njimi gradbena, se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Za zdaj primanjkljaj krpajo z delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, a vprašanje je, kako dolgo bo takšen model vzdržal.

Veliko škodo gradbenim poklicem in panogi je nedvomno naredila kriza po letu 2008, ki je pokopala številna slovenska gradbena podjetja. Zadnja leta se sektor postavlja na noge, a do zadostnega števila kadra čaka gradbince še dolga pot. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), meni, da bi se kadrovski primanjkljaj lahko saniral s sistemskim pristopom na področju izobraževanja. „Vpis je v zadnjih desetih letih zaradi slabega slovesa panoge dobesedno usahnil in posledice, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju kakovostnega tehničnega in inženirskega kadra, so že vidne. Rešitev je ponovno povečanje kakovostnega vpisa v izobraževalne programe na področju gradbeništva, bodisi v srednješolske bodisi visokošolske in univerzitetne. Projektivna in gradbena podjetja s težavo pridobivajo ustrezne tehnične in inženirske kadre, ki bi jih lahko uporabila v gradbeni projektivi in operativi. Poklic gradbenika na vseh strokovnih nivojih bo treba narediti privlačnejši in atraktivnejši, kot je sedaj, obenem pa ustvariti pogoje za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, pripraviti ustrezne marketinške predstavitve gradbeništva, posodobiti učne programe, predvsem z uvedbo digitalnega gradbeništva, ki že trka na vrata.“
V eni generaciji pičlih šest slikopleskarjev in 17 zidarjev v celotni državi
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se