BDG

Pri tem misli na sodelovanje s slovenskimi dobavitelji sadja in zelenjave, Igor Maroša, član Mercatorjeve uprave, pa napoveduje, da bo Mercator v letošnjem letu za četrtino povečal odkup domačih pridelkov sadja in zelenjave. Že lani je na skupaj več kot 3000 kvadratnih metrih odprl več kot sto tržnic Iz domačih krajev s sadjem in zelenjavo slovenskih pridelovalcev.

Ta slovenski trgovec sicer sodeluje z več kot 100 domačimi dobavitelji sadja in zelenjave, od teh je 12 kmetijskih zadrug, ostali pa so manjši pridelovalci iz različnih regij. Veliko število lokalnih dobaviteljev zagotavlja sveže lokalne pridelke na posebnih stojnicah v Mercatorju, namenjenih le ponudbi iz domačih krajev.

"V Sloveniji pridelamo v povprečju manj kot tretjino vse potrebne zelenjave. Z načrtovanjem povečanih količin za odkup tako povečujemo ne le delež domače zelenjave na naših policah, ampak tudi delež samooskrbe z zelenjavo, ker so pridelovalci posadili več, saj imajo zagotovljen odkup. Veseli nas tudi, da so odprti za naše predloge in so pričeli gojiti tudi pridelke, ki smo jih prej težko dobili pri nas," še  dodaja Maroša v sporočilu za javnost.

Igor Jarkovič iz kmetije Jarkovič z Broda pri Pobočju na Dolenjskem, ki Mercatorju dobavlja jagode in melone, takole ocenjuje sodelovanje: "Zadovoljni smo, da Mercator izpostavlja pridelke iz slovenskih kmetij na tržnicah Iz domačih krajev, saj s tem pripomore k ohranjanju samooskrbe hrane v Sloveniji. Sodelovanje z Mercatorjem nam je omogočilo razvoj in pridelovanje novih produktov. Osebno ocenjujem, da je ta povezava med slovenskim pridelovalcem in slovenskim kupcem preko tržnice Iz domačih krajev zelo pomembna. Tako slovenski kupec ve, od kod ta hrana prihaja. Ozaveščenost slovenskega kupca glede integrirane in ekološke pridelave je še vedno zelo nizka, zato je promocija domačih pridelkov različnih pridelav pomembna."

BDG

Kot dodaja Kristjan Bukovec iz KZ Krka, ta zadruga Mercatorju proda največ zgodnjega krompirja, potem pa bele paprike, kumar, bučk in paradižnika. Zaradi sodelovanja z Mercatorjem se jim je pridelava povečala, tako da letos beležijo do 15 odst. več dobave. "Mercator je korekten partner, pomagal nam je tudi pri vzpostavljanju stika z novimi dobavitelji. Mercatorjeve tržnice podpiramo, v našem interesu je, da se projekt nadaljuje," pravi Bukovec.

Kmetijska zadruga Krka sodeluje sicer s 25 kmetijami, med katere je uvrščenih tudi 10 velikih kmetij, večina kooperantov te najmočnejše zelenjadarske zadruge v državi pa ima certifikat o integrirani pridelavi. Kooperanti letno pridelajo čez 3.000 ton zelenjave in vsako leto skupaj z zadrugo analizirajo preteklo sezono in načrtujejo prihodnjo,določijo sortiman, predlagajo sorte, in preko zadruge nabavijo tudi repromaterial.

Eden največjih kooperantov KZ Krka je kmetija Turk, ki se že 25 let ukvarja s zelenjadarstvom. Obdeluje 30 hektarov, tako da vsako leto zelenjavo zasadi na 20 ha,10 pa jih nameni kolobarju. Letno štirje družinski člani, 7 zaposlenih in sezonski delavci pridelajo okrog 100 ton zelenjave, največ zgodnjega krompirja, bele paprike (babure) in kumar, v nekoliko manjših količinah pa še: paradižnik, melone, zelje, solato (kristalko), čebulo, jajčevce, feferone in bučke. Letno pridelajo tudi milijon sadik za lastne potrebe, za potrebe nekaterih kooperantov KZ Krka in del tudi za prodajo na kmetiji, kjer imajo tudi trgovinico.

Kot sporočajo iz Mercatorja, sicer kot dobavitelji tržnic Iz domačih krajev sodeluje cela vrsta kmetijskih zadrug: ZKG Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Hoče, KZ Krka, KZ Ormož, KZ Ptuj, KZ Trebnje, KZ Cerklje, KZ Križe, KZ Stična, KZ Sevnica in KZ Lenart, poleg njih pa še številni samostojni in manjši pridelovalci iz različnih regij. Ker je ponudba sadja in zelenjave na teh tržnicah preverjeno slovenska, so prepričani, da ima prednost pred uvoženo: pridelki večinoma rastejo v zemlji, obrani so v času prave zrelosti, najkasneje v 48 urah dostavljeni na police, za dostavo je potrebno le malo kilometrov in časa, zato vsebujejo več vitaminov,imajo večjo hranilno vrednosti, bolj razvit vonj in okus ter so brez dodatkov za obstojnost, zato imajo sicer krajši rok uporabe.

BDG

V našem "najboljšem sosedu" zdaj, dodali bi lahko končno, ugotavljajo, da se premalokrat poudari, da četudi domača sadje in zelenjava na pogled nista tako brezhibno lepa kot nekateri pridelki iz tujine, še zdaleč ne pomeni, da nista kakovostna – kvečjemu nasprotno.

Mercator se je že jeseni dogovoril s številnimi pridelovalci o vrstah in količinah pridelkov, ki jih bo letos odkupil. Tako zdaj nekateri tudi vrste sadja in zelenjave, ki se je pred leti ni dalo dobiti pri domačih pridelovalcih. Lani se je začel na trgovskih policah pojavljati slovenski česen,letos še slovenski beluši, sicer pa Mercator odkupuje tudi : temne bučke, buče, cvetačo, čebulo, česen, stročji fižol, jajčevce, nadzemno in rumeno kolerabo, korenček, mladi in pozni krompir, kumare, ohrovt, različne vrste paprike, paradižnik, rdečo peso, korenine in liste peteršilja, por, rabarbaro, rdeč radič in radič štrucar, črno redkev, solate kristalko, rdečo kristalko, endivjo, mehko solato in ledenko, gomolje zelene, mlado in pozno zelje, kitajsko zelje, rdeče zelje, jagode in melone.

Ni nepomembno, da je Mercator nadgradil še ponudbo različnih vrst kruha s tradicionalnimi regijskimi značilnostmi ter obogatil ponudbo mesnih dobrot iz domačih krajev in izbor kolin, kot edini pa je letos spomladi v redni ponudbi ponudil stoodstotno samo sveže meso od živali, zrejenih v Sloveniji.