Arhiv Štajerskega Tednika

Koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Slavica Strelec je povedala, da se z žganjekuho danes ukvarja precej manj ljudi kot nekoč: »Sploh proizvodnje žganja za prodajo je manj, saj je nasadov sadja, pa tudi ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, vse manj. Nekoč so po Ptujskem in Dravskem polju pobrali vse sadje, danes pa, predvsem v Halozah, vidimo, kako sadje obleži na tleh; nihče ga ne pobere.« Dodala je, da je na območju ptujskega kmetijskega zavoda registriranih do deset kmetij, ki se ukvarjajo z žganjekuho, na območju ptujske upravne enote pa so takšne le še štiri.

Poudarila je, da je edina motivacija za proizvajalce pač ekonomska računica. Ta je zaradi trošarinske zakonodaje bolj klavrna. »Zaradi visokih trošarin so domači proizvajalci destilatov skorajda nekonkurenčni. Problem so tudi pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo mora kmet priglasiti, če se želi uradno ukvarjati s proizvodnjo žganja. Večina žganja, ki se ga vendarle še pridela, se zato znajde na črnem trgu,« je pojasnila Strelčeva. Opozorila je, da domačega žganja s kmetij v Sloveniji zagotovo proizvedemo premalo, a bi bilo več pozornosti treba posvetiti tudi kvaliteti žganja.

Po njenih besedah so pred desetletji v naših krajih med žganimi pijačami proizvedli največ slivovke in tropinovca, zdaj pa proizvajalci veliko uporabljajo drugo sadje, ki so ga nekoč namenili bolj za sadjevce: »Pridelovalci so zelo inovativni in uporabljajo številne dodatke. Tudi na ocenjevanjih na tradicionalnih razstavah Dobrote slovenskih kmetij je nabor žganih pijač zelo pester. Zdaj delajo tudi npr. jabolčno-hruškovo ali rožičevo žganje, letos smo ocenjevali celo žganje iz lubenic … Na zadnjem ocenjevanju je bila več kot polovica žganih pijač, ki smo jih ocenili, likerjev. Ti so namreč bolj priljubljeni in jih je lažje prodati.

Velikost kotla ni več pomembna

Toliko popisov, pa tako malo znanega …

Preberite več v Štajerskem Tedniku