Družine, ki so soustvarjale Ptuj skozi stoletja
Knjiga Družinske zgodbe s Ptuja je dragocen prispevek k ohranjanju zgodovine nemško govorečih prebivalcev Ptuja tudi za mlajše generacije. „Na enem mestu spoznamo mnoge družine, ki so soustvarjale zgodovino, lepoto, gospodarsko življenje in sploh v celoti to mesto, ne samo skozi desetletja, ampak skozi stoletja. Velikokrat so preveč pozabljene, velikokrat zamolčane, zato je ta knjiga še toliko pomembnejša,“ je v imenu gostitelja dogodka, hotela Mitra, povedal Peter Vesenjak.
Ingeborg Mallner, predsednica Zveze izseljenih nemških Spodnjih Štajercev, ki se je prav tako udeležila predstavitve knjige, je zapisala, da je zelo ponosna na izdajo knjige o nemških družinah na Ptuju in v okolici, saj je bila prav zveza izseljenih po koncu druge svetovne vojne glavna oporna točka stotinam razseljenih prebivalcev Ptuja. Maja leta 1945 jih je večina prišla čez mejo v Avstrijo z le s tistim, kar so imeli na sebi, samo da so se lahko rešili. Zveza je od začetka izgnanim nudila pomoč pri nastanitvi in zaposlitvi. S samostojnostjo Slovenije je za zvezo izseljenih prišel spet novi izziv. Z možnostjo vračanja po vojni razlaščenega premoženja je njena svetovalna dejavnost in pomoč postala zelo pomembna. Združenje pa je tudi poskrbelo za financiranje izdaje knjige o družinskih zgodbah Ptuja in okolice.
Nekoč je imela Spodnja Štajerska 33.000 hektarjev vinogradov
Z zgodbami družin s Ptuja se je kot ljubiteljski zgodovinar „neobremenjeno“ ukvarjal in se še ukvarja Franc Mlakar, ki je bil tudi pobudnik in organizator prve razstave o ptujskih družinah iz 19. in prve polovice 20. stoletja z naslovom Tudi mi smo Ptuj, ki ga je poimenoval kar zlato obdobje Ptuja. Za Mlakarja so to bili predvsem ljudje, ki so pomembno prispevali k razvoju našega mesta. Družina Osterberger je bila osrednja družina, ker je imela v lasti hotel. Iz teh zgodb družin je v hiši v Halozah ustvaril popolno tematsko zgodbo iz tega obdobja. Spomnil je, da je imela Spodnja Štajerska do leta 1918 33.000 hektarjev vinogradov, danes jih cela Slovenija premore le 18.000 ha. V Halozah je bilo v tistem času 3.500 ha vinogradov, danes jih je le 400. Osterberger je vino izvažal v Argentino, mi danes pijemo argentinsko vino, oni pa že dolgo več ne pijejo našega vina. „Tem družinam, ki so gradile naše mesto, smo dolžni opravičilo. Za to bo potreben še nek čas, da bo to splošno družbeno sprejemljivo,“ je poudaril Mlakar, ki je pri nastanku knjige veliko pomagal tudi s fotografijami.
Ljudi so izgnali, hiše so ostale
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
