Arhiv Štajerskega Tednika

Od vseh regij v državi je ravno podravska tista, v kateri je največji delež kmetijskih podjetij in družinskih kmetij. Priložnosti za delo je torej veliko, drugo vprašanje pa je, kako dobro naravne danosti izkoriščamo. S samooskrbo v Sp. Podravju smo glede na preostale regije lahko zadovoljni. Obseg obdelovalnih zemljišč na prebivalca regije je skoraj za štirikrat večji kot na prebivalca Slovenije in tudi presega površino, ki je potrebna za zagotavljanje samooskrbe.

Čeprav se struktura in velikost kmetij spreminjata, še vedno prevladujejo male in srednje velike kmetije, ki bi se, kot je je prepričan direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar, ob primernem znanju lahko še bolje uveljavile v tržni pridelavi hrane, zlasti zelenjave, sadja, semen in drugih kmetijskih pridelkov.

„Gospodar kmetije kot nosilec dejavnosti je odločujoč pri usmerjanju razvoja kmetije, k temu pa najbolj prispevajo njegova izobrazba, starost, osebna angažiranost in zavzetost ter številni drugi dejavniki. Izpostaviti je treba dejstvo, da je povprečna starost gospodarja-upravitelja na kmetijskih gospodarstvih v Podravju 57 let. Takšna lastniška in starostna struktura neugodno vpliva na nadaljnji razvoj kmetijstva, ki zahteva modernizacijo in prestrukturiranje,“ pojasnjuje Mlakar.

Kakovostno pridelati in predelati izdelek je namreč premalo, treba ga je tudi tržiti, prodati, uvajati nove principe itn. To pa je, po prepričanju direktorja Mlakarja, možno le s spodbujanjem mladih za prevzem kmetij.

Država se problema zaveda, a za izboljšave naredi bore malo

Preberite več v Štajerskem Tedniku