Arhiv Štajerskega Tednika

Mlin Korošec iz Markovcev letno odkupi približno 10.000 ton zrnja koruze, rži, ajde in predvsem pšenice. Kaj pomeni ta količina? Ob statističnih podatkih, da je lani pridelek glavnega krušnega žita, pšenice in pire, tehtal skoraj 140.000 ton, je manjši med odkupovalci, na drugi strani pa za lokalno območje izjemnega pomena, saj se povezuje s Kmetijsko zadrugo Ptuj (ki je lani odkupila 5.000 ton pšenice) in lokalnimi kmeti. Vsako leto Korošec sodeluje tudi kot predstavnik manjših mlinarjev v žitni verigi, kjer kmetje in mlinarji usklajujejo ceno, a letos še niso sestankovali. Kar tudi ni presenečenje, saj je bila žitna veriga umetno ustvarjena tvorba, v kateri je manjkal poglavitni člen – to je trgovec. »Mi se lahko pogovarjamo o ceni, lahko ponudimo tudi višjo ceno, toda komu bomo moko prodali?« je dejal Korošec. In ravno zaradi ujetosti med kmeti in trgovci so pogosto ravno mlinarji tisti, ki so označeni za krvnike kmetov. »Imeli smo konkreten primer, ko so zaradi pritiska hrvaških mlinarjev morali naši spustiti ceno, če so želeli obdržati pogodbo z eno največjih pekarn pri nas, to je nekdanjo pekarno Grosuplje, danes Don Don.« Kdo bi torej moral poseči v to zatečeno stanje in skrivnostne trgovske marže? »Odkar smo vstopili v Evropsko unijo, velja prosti pretok blaga,« je na vprašanje enostavno odgovoril Korošec.

Tako bo tudi letos cena pšenice odvisna predvsem od borzne cene in ponudbe v sosednjih državah. Največjo grožnjo ali konkurenco slovenskemu kmetu predstavljajo zaloge pšenice na Madžarskem, lanska letina je bila obilna, poraba manjša, tudi zaradi epidemije v Italiji.

Preberite več v Štajerskem Tedniku