ČG

V primerjavi z letom 2023 se je lani zadolženost na ravni občin povečala za dobra dva odstotka BDP oziroma za 61 milijonov evrov.

»Stanje dolga občin na zadnji dan leta 2024 je približno milijarda evrov, stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin pa 351 milijonov evrov,« so navedli na ministrstvu za finance.

Povprečni skupni občinski dolg na prebivalca v letu 2024 je znašal 660 evrov, od tega je znašal dolg občin na prebivalca 489 evrov in dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine 172 evrov na prebivalca.

»Ugotavljamo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2024 ni skrb vzbujajoč. Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo ciljno usmerjene investicije, katerih namen je ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev ter krepitev gospodarske razvitosti na lokalni ravni. Takšne investicije prispevajo k vzpostavitvi kakovostne infrastrukture, spodbujanju podjetniških dejavnosti in trajnostnemu razvoju občin, kar posledično pozitivno vpliva na rast BDP ter dolgoročno spodbuja konkurenčnost v blaginji lokalnih skupnosti,« so pojasnili na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Štefančič.

V spodnjepodravski regiji ima najvišji dolg Mestna občina Ptuj, ki se zadnja tri leta več ni zadolževala. Višina dolga se je po pojasnilu županje Nuške Gajšek z 21 znižala na 17 milijonov evrov. Gajškova najema novega posojila v prihodnosti ne izključuje, vendar izključno za investicije, ki bodo pomenile dodatno vrednost okolju. V letošnjem proračunu MO Ptuj je za odplačilo dolga namenjenih 1,7 milijona evrov.