Arhiv Štajerskega Tednika

Kljub nizkim odkupnim cenam je bila koruza še vedno ena izmed finančno bolj zanimivih kultur. »Če smo pred leti govorili, da so pridelki okoli deset ton dobri ali solidni in da so pridelki po 12 ali 13 ton na hektar rekordni, letos rekordni pridelki dosegajo 17 ali 18 ton suhega zrnja po hektarju. Odkupna cena za suho zrnje je bila res 130 evrov oziroma za zrnje s 25 % vlage 90 evrov na tono, vendar je bila ta cena ob pridelku, kot je bil, še vedno odlična v primerjavi z žiti,« je povedal. Tak pridelek ni le posledica ugodnega vremena, temveč tudi genetskega napredka, zato je še toliko pomembnejša pravilna izbira hibrida. »Mnogi kmetje mislijo, da bodo, če se odločijo za cenejše seme, privarčevali. V resnici pa izbira cenejšega semena lahko pomeni tudi do pet ton razlike v pridelku suhega zrnja, kar je po letošnjih izračunih okrog 700 evrov; to so namreč pokazali letošnji poizkusi. Ob tem tudi velja jemati nove sorte, saj je genetski napredek približno en odstotek na leto. Če torej kmet izbere hibrid izpred desetih let, bo imel desetino manj pridelka. Ob pravilni izbiri semena so pomembne še prava tehnologija, izbira gnojil in hranil ter pravilna setev. Opažamo, da je šibka točka kmetov ravno setev, saj so posevki koruze pogosto preredki,« svetuje Brodnjak. Kmete še poziva, naj upoštevajo kolobar, saj koruzni hrošč na poljih, kjer ne kolobarijo, povzroča čedalje več škode.

Koruza je najbolj razširjena poljščina

Norčevanje mlinarjev in odkupovalcev iz kmetov

Pridelava soje v dveh letih skokovito narasla

Letos ponovno večje površine z oljno ogrščico in oljnimi bučami

Povpraševanje po piri in ajdi narašča

Skoraj 1.100 hektarjev njiv v počivanju

Letos vrednost odkupljenih žit za tretjino nižja

Preberite več v Štajerskem Tedniku