Preko 150 ukrajinskih begunskih otrok v 115 slovenskih šolah – Pri nas okrog 25 otrok hodi v šolo v Novem mestu, Škocjanu, Žužemberku … – Motivirani za učenje slovenščine, starejši tudi za zaposlitev – Na DRPD zanje zbirajo šolske potrebščine – Večina še brez uradnega statusa begunca

Vojna v Ukrajini traja že skoraj mesec in pol. V tem času so se tudi v Slovenijo zatekli mnogi begunci, zlasti starejši ter ženske in mame z otroki. Večina je zatočišče našla pri svojih sorodnikih, prijateljih ali dobrih ljudeh.

Ravnateljica Vrtca Ciciban iz Novega mesta Jožica Zec pove, da trenutno v vrtcu nimajo nobenega begunskega otroka iz Ukrajine. Bilo je eno povpraševanje, a do vključitve v vrtec še ni prišlo.

Privajanje na novo življenjsko okolje je zaradi vojnih razmer, iz katerih so ušli, da bi si rešili življenje, ter travm, ki so jih doživeli, ko so morali kar čez noč zapustiti dom in mnogi tudi svoje bližnje, še kako pomembno. Otroci so prizadeti zlasti čustveno. Poleg vsega so prekinili šolanje, ki pa se zdaj k sreči že nadaljuje pri nas. Slovenija se jih trudi vključiti v naš šolski sistem in mnogi že sedijo v šolskih klopeh.

Kot povedo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je v več kot sto šol pri nas vključenih že preko 250 ukrajinskih otrok. Tudi na dolenjskem koncu, kjer imamo zdaj po neuradnih podatkih Društva za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto okrog 50 ukrajinskih beguncev. Okrog polovica je otrok, šoloobveznih.

Predsednica DRPD Branka Bukovec pove, da so v našem okolju nastanjeni na območju UE Novo mesto v Novem mestu, Škocjanu, Šmarjeti, Žužemberku … Tu hodijo v šolo, nekateri želijo tudi v vrtec in čakajo na prosta mesta.

V ŠKOCJANU ŠTIRI DEKLICE

V OŠ Frana Metelka Škocjan so trenutno vključene štiri deklice iz Ukrajine: po ena v 2. in 3. razredu, dve sta v 5. razredu. »V naš vrtec begunski otroci zaenkrat še niso vključeni. Starši sicer imajo to željo, vendar čakajo še na ustrezno dokumentacijo. Deklice so se v šoli dobro vključile v socialno sredino in z vrstniki komunicirajo v maternem jeziku. Sošolci so jih dobro sprejeli, preko igre in socializacije poteka medvrstniško učenje in učenje jezika našega okolja,« pove Irena Čengija Peterlin, ravnateljica OŠ Frana Metelka Škocjan, v okviru katerega deluje tudi Vrtec Čebelica.

Pravi, da so s šolskega ministrstva prejeli navodila za vključevanje ukrajinskih otrok v šolski sistem. Ta so sistematična in šole usmerjajo pri vzpostavitvi prvega stika z družino, ki se oglasi v šoli.

NAJPREJ ABECEDA IN PISAVA

Njihovi učitelji so kmalu ugotovili, da je treba ukrajinske deklice najprej naučiti abecedo in pisavo, saj je v Ukrajini v uporabi cirilica. Uvajanje v šolsko okolje poteka postopoma. Učenci begunci so prve dni v šoli prisotni le po nekaj ur in šele po uvodnih dnevih se vključijo v celoten obvezen in tudi razširjen program.

V prihodnje jim bodo zagotovili dodatne ure slovenščine, da se kar najhitreje naučijo našega jezika, pove ravnateljica in doda, da kakšno ocenjevanje učencev iz Ukrajine seveda trenutno ni smiselno in ni prioriteta. Najprej se morajo prilagoditi.

Na DRPD iščejo ukrajinsko ali rusko govoreče prostovoljce.

BREZ OCENJEVANJA

Tako pravijo tudi na šolskem ministrstvu. »Znanje učenca se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Učenci so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v šolo, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred osnovne šole,« povedo in dodajajo, da so prvi dnevi vključitve v šole namenjeni spoznavanju okolja in učenju slovenščine, učence pa se vključuje tudi v oblike razširjenega programa in v interesne dejavnosti na šoli.

Šole za tuje učence pripravijo individualne urnike, po začetnem uvajanju pa se postopoma vključujejo v vse dejavnosti oddelka. Deležni so dodatnih ur učenja slovenščine, saj je poudarek na jezikovnem opolnomočenju, v nadaljevanju šolskega leta pa bodo učencem na voljo tudi različne oblike podpore (dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, prilagoditve metod in oblik dela pri poučevanju).

IZKUŠNJE ŽE IMAJO

Malico in kosilo imajo učenci iz Ukrajine brezplačno, stroške krije šolsko ministrstvo. Učbenike prejmejo iz učbeniškega sklada, za preostale dejavnosti, kot so šola v naravi, ekskurzije, plavalni tečaj in podobno, pa denar zagotavlja Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov.

Kot je povedal direktor Šolskega centra Novo mesto Matej Forjan, med njihovimi dijaki še ni nobenega ukrajinskega begunca.

»Preostale potrebščine, kot so zvezki in pisala, smo učencem zagotovili na šoli,« še pove ravnateljica škocjanske šole Irena Čengija Peterlin, ki se zaveda, da vključevanje priseljenskih otrok poteka postopoma, da se privadijo na okolje, seznanijo z razredom ter nato vključijo v učenje. A verjame, da bo šlo, za to se bodo potrudili. V to so prepričani tudi na šolskem ministrstvu: »Tako ministrstvo kot izobraževalni zavodi že imajo izkušnje s preteklimi begunskimi vali in reševanjem situacije, zato bistvenih težav ni pričakovati.«

ZAINTERESIRANI ZA UČENJE IN DELO

A učenje čaka tudi starejše ukrajinske begunce, mame in očete teh otrok, ki se želijo čim prej vključiti v naše okolje in na trg dela. Zato so zelo motivirani za učenje slovenščine.

Kot pove Branka Bukovec iz DRPD Novo mesto, v društvu pomagajo vsem beguncem, ki se k njim obrnejo po pomoč. »Vključimo jih v program za učenje slovenščine, tako kot ostale migrante, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij. Za Ukrajince imamo odraslo skupino, ki se dobiva od dva- do trikrat tedensko. Uči jih Ukrajinka, ki že devet let živi v Novem mestu, zato je vse dosti lažje in bolj sproščeno. Ob učenju slovenščine jim pomagamo pri urejanju osnovnih zadev, tudi v sodelovanju z Rdečim križem in Škofijsko Karitas Novo mesto, nudimo pa tudi psihosocialne pomoč.«

Kot opažajo, so Ukrajinci zelo zainteresirani za delo, začeli bi kar takoj, nočejo čakati in živeti le od pomoči in podpore. Med njimi so frizerji, kuharji, natakarji, trgovci, zdravstveni delavci … A zatika se s pridobivanjem statusa begunca, pove Bukovčeva. Begunci, ki pri nas zaprosijo za začasno zaščito, imajo med drugim pravico do nastanitve, denarne pomoči, vključevanja na trg dela in v vse izobraževalne procese.

LAHKO POMAGATE

»Načeloma naša država ukrajinske begunce podpira, a na administrativni ravni zadeve še niso urejene. Tako mnogi živijo v negotovosti, ker ne morejo do službe, ne morejo odpreti bančnega računa in ne morejo do svojega denarja. Izobraževanje pa ni oteženo, ravno tako ne zdravstvena oskrba, v novomeški zdravstveni dom smo že peljali neko mamico,« pove Bukovčeva.

Na DRPD se trudijo pomagati vsem po svojih močeh, a ta hip tudi sami prosijo za pomoč zanje. Prav jim bodo prišle šolske potrebščine, slikanice, knjige, dobrodošli pa so tudi ukrajinsko ali rusko govoreči prostovoljci. Potrebščine sprejemajo vsak delovnik od 8. ure do 16. ure na Novem trgu 9, prostovoljci pa se lahko oglasijo na naslov drpdnm@gmail.com.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista. Jutri že izide nova!