Hitro spreminjajoča se družba, v kateri so v osredju individualizem, poudarjanje pravic in ne dolžnosti, pri čemer spoštovanje avtoritete ni več potrebno, ker smo vsi enakovredni, se odraža tudi v naših šolah in šolskem trikotniku: učenci, starši, učitelji. Zdi se, da je delo učiteljev postalo težko in zelo zahtevno. Kako se spopadajo z izzivi v današnji šoli?

Zdenka Mahnič, ravnateljica OŠ Grm Novo mesto, ene večjih mestnih dolenjskih osnovnih šol, z dolgoletnimi pedagoškimi izkušnjami, ki šesto leto vodi šolo, pove: »Cilj staršev je vzgojiti otroka v samostojno osebo, ki lahko funkcionira v družbi. A v družini se vse vrti okrog otroka, deležen je le pohval, soodločanja, popuščanja, upoštevanja mnenja itn. in prvi šok zato doživi v vrtcu,« pove Mahničeva.

Temu pritrdita Vesna Kukavica, pomočnica ravnateljice OŠ Frana Metelka Škocjan, ter Darinka Matjašič, pomočnica ravnateljice za vrtec Radovednež: »Ko otrok pride v širše socialno okolje, v katerem je treba znati stvari deliti, upoštevati pravila, norme, kjer ni v središču pozornosti, se začnejo prve prepreke, saj otrok težko razume, zakaj ne more tudi v vrtcu ali šoli o vsem odločati.«

Posebna težava današnjih otrok je kratkotrajna pozornost. Ravnateljica škocjanske osnovne šole Irena Čengija Peterlin to razloži z dejstvom, da so otroci že od rojstva izpostavljeni (pretiranim) dražljajem iz okolja, ki jim razvijajo stalno tovrstno potrebo in so tudi center družinskega dogajanja.

Vidne so tudi posledice pretiranega preživljanja otrok pred televizijskimi ali računalniškimi zasloni ali telefoni. Razvili so veščine komuniciranja prek spleta, niso pa več vešči medoosebnih odnosov »v živo«.

POSEBNIH OTROK VSE VEČ

Delo učitelja v razredu je nedvomno postalo zahtevnejše tudi zato, ker se vse osredinja na učence, da bi ti usvojili zastavljene cilje.

V šolah je namreč vsako leto več učencev z različnimi težavami na čustvenem in vedenjskem področju, z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo, učencev s specifičnimi učnimi težavi, učencev beguncev in romskih učencev. Poleg tega so v vsak oddelek vključeni tudi nadarjeni učenci, t. i. zlata sredina otrok pa počasi izginja. Učitelj mora pouk voditi na način, da vsi optimalno razvijajo svoje sposobnosti in dosegajo zastavljene standarde znanja, pravita Kukavica in Matjašičeva.

Današnji otroci pa so tudi vse manj samostojni in odgovorni. Vsa odgovornost je izključno na odraslih. »Po drugi strani pa so žrtve visoko postavljenih pričakovanj. Učitelji gotovo potrebujejo več znanj s področja psihologije in razvoja osebnosti, da lahko kljubujejo zahtevam učencev in staršev,« meni Mahničeva.

STARŠI ZAŠČITNIŠKI

Starši dandanes budno spremljajo delo učiteljev in se pogosteje kot nekoč vmešavajo in pritožujejo, pogosto kar takoj pri vodstvu šole. Takih staršev sicer ni veliko, a zahtevajo veliko pozornosti in energije učiteljev.

»Starši so postali bolj zaščitniški, imajo občutek, da je to njihova dolžnost. Žal se večina izmed njih premalo zaveda, da so frustracije v otroštvu in mladosti nujno potrebne za poznejše funkcioniranje v družbi. Življenje žal ni vedno fer,« izpostavi Mahničeva in še pove, da veliko staršev po drugi strani težko sprejema svoje otroke take, kakršni so. Zanje imajo pogosto nerealna pričakovanja. »A med korono, ko so učili samo svoje otroke, je marsikdo spoznal, da biti učitelj le ni tako preprosto,« pove Mahničeva.

TUDI Z ODVETNIKI, POGOSTO INŠPEKTORJI

Nemalokrat se zgodi, da starši celo grozijo z odvetniki.

Sogovornice so prepričane, da se vse težave lahko rešijo v dialogu in da prihajanje staršev v šolo z odvetniki ali grožnje z mediji niso prava pot. »To je nepotrebno, šola ne sme biti prostor izsiljevanj, ustrahovanj, groženj, saj se vse to odraža pri delu doma in v šoli. Žal so odvetniki danes v šoli prisotni v večji meri kot včasih in le redko je to res potrebno, npr. če bi prišlo do zlorabe fizične moči odraslega nad otrokom. Vse drugo je stvar ustrezne komunikacije med starši in učitelji,« je prepričana ravnateljica OŠ Grm Zdenka Mahnič.

»Če so prijave podane na sodišče, šola najame odvetnika. Imeli smo že primere, ko se je bila šola zaradi groženj staršev prisiljena poslužiti pravne službe,« pove Mahničeva in doda, da uradne pravne pomoči šole nimajo, plačujejo jo same, iz lastnih sredstev.

So pa že kar stalnica v šolstvu anonimne prijave na inšpektorat šolskega ministrstva. Starši se tega poslužujejo, kadar se ne strinjajo z ocenjevanjem ali pa imajo občutek, da je učenec v šoli v neenakopravnem položaju in so mu kratene pravice. Prijavljajo tudi medvrstniško nasilje ali se pritožijo nad ukrepanjem šole ob obravnavanju nasilja.

Pa so učitelji kos problematičnim situacijam, imajo ustrezna znanja ali so pogosto zato nemočni in nesrečni? Kaj pravijo učitelji iz prve roke o svojem delu, o odnosu z učenci in starši? Povprašali smo prof. slovenščine in angleščine Ano Markelj Karlič, ki na OŠ Vavta vas poučuje že 18 let. In kaj opaža svetovalna delavka na OŠ Vavta vas Hana Korošec?

O tej temi več v zadnji prilogi Živa tiskanega Dolenjskega lista.