Arhiv Štajerskega Tednika

Ko se bo vlada pogajala o zahtevah zdravniškega sindikata, bodo na drugi strani mize sedeli zdravniki, ki večinoma delajo v zasebnih klinikah ali pa imajo ob redni zaposlitvi v javnih bolnišnicah še več soglasij za delo drugje. To je razvidno iz sestave pogajalske skupine, ki jo je Fides konec prejšnjega meseca razkril v sporočilu svojim članom o poteku stavke in pripravah nanjo.

Njeni člani so:

– Konrad Kuštrin, dolgoletni predsednik sindikata;

– Milenko Stanković, podpredsednik sindikata, urgentni radiolog v UKC Ljubljana, ki ima že dvanajst let odprt s. p. za radiološko diagnostiko in terapijo; po naših podatkih ima soglasja za delo še v štirih drugih ustanovah;

– Damjan Polh, podpredsednik sindikata, anesteziolog, zaposlen v Splošni bolnišnici Izola; tudi on ima že vrsto let s. p. za specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost;

– Janusz Klim, podpredsednik sindikata, šolski zdravnik, zaposlen v Zdravstvenem domu Ljubljana, edini, ki ne dela zunaj javnega zdravstva;

– Gregor Zemljič, kardiolog v UKC Ljubljana, ki hkrati dela v zasebnem centru Barsos-MC;

– Anita Dobrovolec, radiologinja v Splošni bolnišnici Celje, ki dela še v medicinskem centru Paracelzus, odprt pa ima s. p.;

– Goran Buser iz ginekološke ambulante celjske bolnišnice; poleg tega opravlja samoplačniške preglede v Dvorcu Lanovž in dela v zasebnem centru Aristotel iz Krškega ter ima odprt s. p.;

– Katjuša Bizjak, glavna tajnica Fidesa in Kuštrinova nekdanja partnerica; pred tem je bila vodja nabave oziroma službe za javna naročila v šempetrski bolnišnici;

– Bojan Popovič, generalni sekretar sindikata, dermatolog, ki hkrati deluje v najmanj treh različnih ustanovah, tudi v lastnem medicinskem centru Dermadent.

To so torej večinoma zdravniki, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas v javnem zdravstvenem zavodu, ob tem pa delajo v zasebnih klinikah, s čimer ustvarijo bistveno večji dohodek kot kolegi.

Za koga se zares borijo?

Vse to postavlja v drugačno luč njihove javne pozive in opozorila, da se borijo za mnoge zdravnike, ki delajo tudi 70 ali 80 ur na teden, družinske zdravnike, ki zaradi preobremenjenosti odhajajo iz javnega sistema, in mlade kolege, ki prejemajo (pre)nizke plače glede na dolgotrajnost šolanja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku