Povprečna državna štipendija znaša 124 evrov
Državne štipendije ne sledijo realnim potrebam mladih.
Povprečna višina državne štipendije v zadnjih letih ostaja bolj ali manj nespremenjena. Še pred desetimi leti, ko je bilo vseh prejemnikov 35.480, je znašala 154 evrov. Naslednje leto se je znižala na 135 in nato v letu 2016 na 129 evrov. Od takrat naprej se je vsako leto znižala za nekaj evrov. Od leta 2018 naprej se giblje med 112 in 124 evri, kar že dolgo več ne zadostuje za pokritje osnovnih potreb. Življenjski stroški namreč naraščajo, medtem ko višina štipendij ostaja relativno nespremenjena.
Najemnine v univerzitetnih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, dosegajo rekordne vrednosti, zaradi česar je za mnoge študente skoraj nemogoče najti cenovno dostopno nastanitev. Prav tako so se povišale cene prehrane, javnega prevoza ter šolskih gradiv, kar dodatno povečuje breme za mlade, ki so pogosto prisiljeni delati ob študiju, da si sploh lahko privoščijo izobrazbo. Študentski domovi sicer ponujajo nekoliko ugodnejše možnosti bivanja, vendar število postelj ne zadostuje povpraševanju. Veliko študentov je zato prisiljenih iskati nastanitev na prostem trgu, kjer so cene najemnin pogosto previsoke glede na povprečne prihodke študentov, ki prejemajo državno štipendijo. Dijaki oz. študenti, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno od kraja izobraževanja več kot 25 kilometrov ali pa plačujejo najemnino, višjo od 65 evrov mesečno, so sicer upravičeni do dodatka za bivanje v višini 98,76 evra. Kak evro več je mogoče pridobiti z naslova dodatka za uspeh, in sicer med 20 in največ 50 evri.
Študent mesečno (po)rabi 500 evrov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
