Med 26. in 28. majem je naša šola organizirala že deseti tabor, UNESCO ASPnet projekt. Na njem smo sodelovali učenci in mentorji osmih slovenskih šol: OŠ Ledina Ljubljana, OŠ Koseze Ljubljana, OŠ Franca Rozmana - Staneta Ljubljana, OŠ Leona Štuklja Maribor, OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in OŠ XIV. divizije Senovo.

Sončno četrtkovo jutro je napovedovalo lep dan. Na ploščadi pred šolo smo kmalu po 9. uri lahko pozdravili naše goste in jim seveda izrekli toplo dobrodošlico. Našim učencem se je pri sprejemu pridružil ravnatelj, Vinko Hostar, in njegova pomočnica, Boža Ojsteršek. Posebno veseli smo bili, da smo poleg mentorjev in učencev lahko gostili ravnateljice in ravnatelje šol, ki sodelujejo v projektu.

Ob 10. uri smo z UNESCO himno pričeli s kulturnim programom. Sledili so pozdravi in ravnateljev nagovor; zbor, solo pevka in recitatorji naše šole so poskrbeli za ogrevanje. Ljubica Kosmač, vodja ASPnet projekta Dobre vesti iz naše šole in našega kraja, je predstavila četrto knjigo učencev in mentorjev omenjenega projekta: Dobre vesti o vodi. Skupaj z ravnateljem sta knjige razdelila mentorjem šol, ti pa nato vsem sodelujočim učencem, knjižnicam, piscem uvodnikov, prevajalcem. Z nami je bila tudi Mojca Lotrič, knjižničarka Gimnazije Ledina, ki je knjigo pripravila za tisk. Po slavnostnem dogodku nas je nagovoril župan občine Krško, magister Miran Stanko. Poudaril je pomen sodelovanja, sobivanja, aktivnosti in vpetosti naše šole v širše okolje ter se dotaknil tudi knjige in v njej obravnavane dobrine – vode. Z besedami zahvale za opravljeno delo in spodbudami za delo v prihodnje nas je razveselila gostja prireditve, generalna sekretarka na Uradu za UNESCO, Marjutka Hafner.

Sledil je pester, zabaven in poučen program, ki so ga spletli učenci, naši gostje. Iz Maribora nas je za to priložnost obiskala dramska skupina in nas navdušila z nastopom, še posebej s pevskimi vložki. Za res vedro razpoloženje je poskrbela instrumentalna zasedba ORF z OŠ Koseze. Prisluhnili smo lahko še nežnim zvokom citer, zanimivim predstavitvam dela po šolah, se zabavali ob impro igri. Hvala vsem za kulturne užitke!

Po prireditvi nam je zelo prijal sprehod po Senovem pod vodstvom učitelja in lokalnega vodiča, Antona Petroviča. Dotaknil se je nekaj mejnikov zgodovine in razvoja Senovega. Sledilo je kosilo v šoli. Odlično kot vedno!

Popoldne so udeležence tabora zaposlili naši učenci s predstavitvijo projekta Erasmus+ in potem Matjaž Lipovž v delavnici, kjer so spoznali nove aplikacije za delo s sodobno tehnologijo.

Ob 18. uri so gostje spoznali svoje gostitelje, vrstnike. V tem je posebnost in čar tridnevnega tabora, saj gostje bivajo pri družinah naših učencev.

Prva petkova delavnica je potekala v učilnici na prostem, vodila jo je Boža Ojsteršek. Učenci so bili sproščeni, polni idej in navdiha ob temi Ali sprejmeš novega soseda. Sprehodili so se še po ekovrtu in v lončke posadili vsak po eno rožico za soseda.

Po malici je eno skupino v svet vrednot in pogovor o odnosih popeljala Pika Gramc, svetovalka z Zavoda za šolstvo, enota Ljubljana; drugo skupino pa je s plesnimi koraki razgibal Luka Vodlan iz PK Lukec. Čas je hitro minil in čakala nas je zanimiva tema na okrogli mizi, ki smo jo naslovili Internet – česa o njem še ne vem? Vodila jo je Maja Vreča iz ARNES-a. Stekla je živahna debata o družbenih omrežjih, pasteh pri uporabi le-teh, virusih, zlorabah.

Popoldne je bilo v znamenju ekskurzije. Obiskali smo Valvasorjevo knjižnico v Krškem, v parku pa nas pričakal Lado Abram s potujočo srednjeveško tiskarno. Kako zanimiva izkušnja! Vsak učenec si je s pomočjo ročne stiskalnice natisnil odtis bakroreza iz Slave vojvodine Kranjske in napis deseti tabor; vse na ekološkem papirju. Ob delu in še s pokrivalom, značilnim za protestantizem, smo kar odtavali v stare čase, ko so se postavljali temelji slovenske književnosti. O njih smo vedenje osvežili v Kapucinski knjižnici.

Po vrnitvi na Senovo smo se peš odpravili v Novo kolonijo k obnovljeni krušni peči. Družabni večer, Ko zadiši iz krušne peči, je popestril obisk članov folklorne skupine DKD Svoboda Senovo. Nato pa slastne, mehke, dišeče »pršjače«! Hvala vsem za pripravo! Siti in dobre volje so se učenci, gostje in gostitelji, odpravili novim dogodivščinam naproti – druženju, sprehodom, tkanju prijateljskih vezi…

V soboto smo na uvodni delavnici vetrili možgančke s številom sedem. Kako? Učenci so zapisali po sedem pozitivnih, negativnih in zanimivih misli, asociacij, idej, povezanih s taborom. Lep je pogled na zapise: novi prijatelji, odlične delavnice, super program, nova spoznanja, zanimiv kraj, lepa šola, prijaznost… Hvala, tudi vi ste čudoviti!

Če smo tu zaposlili možgane, smo v še dveh delavnicah zaposlili roke. Izdelali smo sončnice, jih pripeli na ščipalko ali paličici; spomin na jubilejni tabor – znak projekta je namreč sončnica. Delavnico sta vodili Sergeja Habinc in Jerneja Kržan. V drugi delavnici pa je zadišalo po eteričnih oljih; z njimi prepojeno sol smo napolnili v kozarčke in tako dobili prikupno in praktično darilce. Z nami je bila mentorica Loti Ašič.

Še zadnjič na letošnjem druženju smo se zbrali v jedilnici na slastnem kosilu. Čakalo nas je še zadnje dejanje – zaključek v dvorani. UNESCO himna, nagovori, darilca, slovo. Stiski rok, objemi, solze in se ve – na snidenje prihodnje leto na Senovem!

Hvala vsem učencem in njihovim staršem za gostoljubnost in nočitve. Hvala vsem in vsakemu posebej za barvit kamenček v mozaiku jubilejnega tabora in vseh prejšnjih! Hvala vsem ustvarjalcem knjige Dobre vesti o vodi in še posebej hvala, da je »luč sveta« uzrla prav na Senovem na jubilejnem taboru.