Arhiv Dolenjskega lista

##IMAGE-3297814##

Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je včeraj obravnaval zahtevo občine Grosuplje za oceno ustavnosti novele zakona o lokalni samoupravi in večinsko pritrdil mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da zahteva ni utemeljena.

Omenjena novela je med drugim določila rok, v katerem morajo biti v občini Grosuplje opravljene volitve romskega svetnika. Ker pa so se v Grosupljem namesto za izvedbo volitev odločili obrniti na ustavno sodišče, je volitve razpisala Državna volilna komisija, in sicer za 24. januar. Kot smo poročali, se bosta za mesto svetnika oz. predstavnika romske skupnosti v grosupeljskem občinskem svetu potegovala Elko Hudorovac in Bruno Brajdič. Prvega predlagajo Zoran Brajdič in skupina volivcev, drugega pa romsko društvo Romi gredo naprej (Roma džan angle).

Po mnenju grosupeljskega občinskega sveta sta 3. in 6. člen novele zakona o lokalni samoupravi v neskladju z načelom pravne države, ker je zakonodajalec arbitrarno določil spisek občin, ki so dolžne zagotoviti predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu in to brez ustreznih zakonskih kriterijev in meril glede avtohtonosti pripadnikov romske skupnosti v posamezni občini.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe pa je večino navedb z zahteve za oceno ustavnosti ustavno sodišče v preteklosti že presojalo in jih v prejšnjih odločbah tudi zavrnilo, zato zahteva v nobenem delu ni utemeljena.

O nacionalnem programu ukrepov za Rome

Komisija vlade za zaščito romske skupnosti bo predvidoma prihodnji mesec obravnavala problem spodbujanja nestrpnosti do Romov. Poskus preprečitve romskega pogreba v začetku januarja je namreč sprožil številne odzive, obsodila ga je tudi vlada. Primer preučuje varuhinja človekovih pravic, romske predstavnike pa bo sprejel tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Še pred tem naj bi predvidoma v začetku februarja sprejeli nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010 – 2015, so pojasnili v kabinetu ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, ki je sicer predsednik komisije vlade za zaščito romske skupnosti. Predlog omenjenega nacionalnega programa je včeraj obravnaval tudi svet vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja.

Razprava je bila po ocenah predsednika sveta Lukšiča zelo dobra in je pokazala na nemoč dosedanjih ukrepov in na ambicijo, da se na tem področju naredi veliko več kot doslej. Med drugim so se pokazali tudi nekateri problemi, denimo vprašanje evidence števila Romov in evidence uspeha pri zaposlovanju Romov. Ne vemo namreč, je nadaljeval Lukšič, koliko je brezposelnih Romov, podobno je tudi na področju šolstva. "To so problemi, pri katerih bomo morali najti ustrezne mehanizme, da se bomo lahko premaknili naprej. Razprava je pokazala, da bi si vsi želeli bolj številčno opredeljene cilje in bolj kakovostne podatke, ko gre za politiko do Romov."

Omenjen nacionalni program sicer po Lukšičevih besedah pozornost posveča zlasti urejanju romskih naselij, področju kulturne identitete Romov, področju šolstva oz. vključevanju Romov v vrtce, osnovne šole in nadaljnje izobraževanje. Hkrati program izpostavlja še vprašanje zdravstvene zaščite Romov ter vprašanje zdravstvenega zavarovanja vseh Romov.

Pripombe na ta program sicer še do 15. januarja prejema urad za narodnosti. Pripombe se nanašajo na vrsto problemov, pravi Lukšič, eden od teh je denimo vprašanje avtohtonosti manjšine. Po mnenju ministra bi bilo sicer prav, da se v reševanje te problematike z odborom vključi tudi državni zbor. Ta naj "ukrepe dopolni ali vsaj podpre".