Za razliko od časa socializma, ki je skrbel, da nikomur ni manjkala streha nad glavo, je danes stanovanje dobrina, ki ni več dostopna vsakomur. Dokaz za to so tudi deložacije ali prisilne izselitve iz stanovanj. Po podatkih, ki smo jih pridobili v občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskoribniškem, je namreč vzrok za deložacije v veliki večini neporavnavanje najemnin, za katere pa je v večini primerov “kriva” finančna nezmožnost najemnikov.

Z izjemo mestne občine Novo mesto, kjer so imeli v zadnjih nekaj letih le eno deložacijo iz stanovanja, in sicer leta 2005, ko so deložirali 3-člansko družino zaradi nezakonite uporabe prostorov, so bili v vseh ostalih občinah vzroki za deložacije skoraj po pravilu v neplačevanju najemnin. Kot pojasnjujejo v Metliki, je vzrok v tem, da so občinska stanovanja v večini kategorizira kot neprofitna in dodeljena ljudem z nizkimi dohodki. Da pri njih lani niso imeli nobene, v daljšem časovnem obdobju pa samo eno deložacijo, pripisujejo dejstvu, da skušajo nastale probleme rešiti na druge, po njihove mnenju, veliko bolj učinkovite načine, in sicer z opomini za plačilo zaostalih obveznosti, na katere se najemniki običajno odzovejo. Na podlagi tega nato skušajo doseči sporazumno rešitev, da se zaostale obveznosti čimprej poravnajo. V primeru, da sporazuma ne dosežejo ali da se ga najemniki ne držijo, pa občina izterja nastali dolg na podlagi izvršbe ter poda izredno odpoved najemne pogodbe in šele če najemnik tudi po odpovedi najemne pogodbe stanovanja ni pripravljen zapustiti, se odločijo za postopek prisilne izselitev in izročitve nepremičnin.

Ne ostanejo na cesti

Podobno se poslužujejo deložacije kot skrajnega sredstva, ko so že izčrpali vse pravne poti in se z dolžniki nikakor ne uspejo dogovoriti o poplačilu obveznosti, tudi v drugih občinah. Da bi neplačnikom, med katerimi so v veliki meri socialni upravičenci, olajšali plačilo najemnin, jim občine zagotavljajo subvencionirano najemnino. V občini Sevnica denimo trenutno prejema subvencijo 47 najemnikov (v občinskih in stanovanjih drugih pravnih in fizičnih oseb). Kljub temu imajo v postopku eno izvršbo za izselitev iz stanovanja, že leta 1999 pa so izvedli eno deložacijo oziroma izvršbo s sodnim izvršiteljem ter leta 2006 tri deložacije brez pravice po nadomestnem stanovanju. Pri tem so stanovanja izpraznili brez prisotnosti deložiranih oseb in zato deložacije niso bile tako boleče, kot bi bile, če si deložiranci ne bi svojega bivalnega statusa uredili s preselitvijo k znancem, staršem in podobno.

Tudi v občini Krško jim, kot pravijo, deložiranci nikoli ne ostanejo na cesti, saj imajo oziroma bodo imeli t.i. bivalne enote. Pri njih so namreč deložiranci tako kot v občini Črnomelj, kjer so do sedaj iz občinskega stanovanja deložirali le eno osebo leta 1993, posamezniki. Kljub temu da najemnikom subvencionirajo najemnine in neplačnikom ponujajo zamenjave za manjša in manj kakovostna stanovanja ter da tako, kot sicer v vseh ostalih občinah, pri iskanju rešitev tesno sodelujejo s Centrom za socialno delo, pa so do sedaj izvedli štiri deložacije.

Povečevanje dolga

Čeprav občine subvencionirajo najemnine tudi do višine 80 odst. celotne najemnine, pa v občini Kočevje, kjer so v zadnjem obdobju razvezali najemno pogodbo za stanovanja 11 najemnikom, od katerih so štirje sami izpraznili stanovanje, enega je deložiral izvršitelj, dva pa sta v postopku deložacije, ugotavljajo, da se neplačila povečujejo. Ob koncu lanskega leta so jih imeli za preko 106 tisoč evrov. Kot pojasnjujejo, gre za neplačila za več let, ki pa jim botrujejo tudi dolgotrajni sodni postopki izterjave plačil.

Da so sodni postopki izterjave najemnin zelo počasni in neracionalni, opozarjajo tudi v Brežicah. V zadnjih desetih letih so sicer imeli samo eno deložacijo, sedaj pa imajo osem najemnikov, za katere bodo začeli postopek sodne odpovedi najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnin in ostalih stroškov iz naslova uporabe stanovanja. Višina dolga, in sicer samo glavnice, je pri posameznih neplačnikih od 3.000 do 11.000 evrov.

Podobno je tudi v Ribnici, kjer so se občinarji pripravljeni pogovarjati o poplačilu dolga z vsakim dolžnikom posebej in tistim, ki imajo težave, iti na roko v največji možni meri, a so hkrati tudi odločeni, da se bodo zato, da bi preprečili nadaljnje nastajanje in povečevanje dolga, poslužili – zaenkrat v enem primeru - tudi tako neprijetnega ukrepa, kot je deložacija.

Na splošno se deložacij povsod poslužujejo zelo redko in samo, ko drugače resnično več ne gre. V nekaterih občinah se zato dolžniške zgodbe in izterjave vlečejo v nedogled. Tako je v občini Trebnje, kjer zato do sedaj deložacij še niso imeli, imajo pa dva kritična primera in pri enem od njih se je bodo verjetno slej kot prej morali poslužiti. Glede deložirancev ni pravil, saj so med njimi tako posamezniki kot družine, med razlogi za deložacije pa se poleg neplačevanje najemnin zaradi finančne nezmožnosti na eni strani ter prepričanja, da se jim je bo nič zgodilo, češ: “Če ničesar nimam, mi ničesar ne morejo vzeti,” na drugi strani, tudi nespoštovanje najemnega razmerja, kršitve hišnega reda in ogrožanje ostalih stanovalcev z nepravilno rabo stanovanja. Na splošno tudi velja, da v manjših občinah, kjer imajo v glavnem individualne hiše, kot so denimo občine Škocjan, Kostel, Semič in Sodražica, deložacij še niso imeli, s problemom večjih neplačnikov pa se tudi še niso srečali v novih, mladih občinah, kot so denimo lani ustanovljene Šmarješke Toplice.