A. P.

A. P.

Predstavniki društev BOBER – okoljsko gibanje Dolenjska in Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica z eko odborom Straža – Novo mesto smo se z nekaterimi društvi in posamezniki udeležili javne obravnave idejnega projekta Veslaški center Straža s stezo za veslanje na divjih vodah, ki se je dne 9.1.2013 odvila v prostorih občine Straža. Obravnavo sta vodila župan in direktor občinske uprave. Sklicana je bila z namenom predstavitve pogleda in rešitev projektantov projekta, ki je predviden v novo sprejetem OPN občine Straža in ki ne upošteva vseh priporočil in mnenj državnih soglasodajalcev.

Splošno javno mnenje je zelo negativno nastrojeno proti projektu, kar je odločno izpostavila večina prisotnih. Posebno ogorčeni so lastniki parcel ob reki, kjer naj bi se okoli 200 metrov dolgi objekt nahajal, saj so popolnoma zapostavljeni s strani predstavnikov občine. Kako žaljiv je njihov odnos do prizadetih občanov, zgovorno pričata dejstvi, da je geodetska služba brez vednosti lastnikov opravljala meritve na njihovih zasebnih kmetijskih zemljiščih 1. kategorije in da občina v spornem upravnem postopku očitno pripravlja teren, da bi jih lahko v končni fazi preprosto razlastila, če bi se tako vztrajno in enotno upirali prodaji, kar so dokazali s številnimi zbranimi podpisi. To bi bil absurd nad absurdi, saj objekt veslaškega centra še zdaleč nima takega vitalnega pomena, ki bi to opravičeval.

Prisotni smo vsi po vrsti podajali konkretne ekonomske ter okoljevarstvene in naravovarstvene protiargumente k temu prestižnemu projektu, ki ima zelo ozko interesno skupino občanov in bi predstavljal velike stroške priprave analiz, projekta in končno realizacije. Da ne govorimo o nepopravljivih posegih v okolje samega centra Straže, še posebej pa v naravo, saj bi se objekt v celoti gradil v 15-metrskem varovalnem pasu lehnjakotvorne kraške reke, ki je povrhu v celoti umeščena v pomembno mednarodno območje NATURA 2000.

Občani in predstavniki društev smo izpostavili tudi dvom do dotične projektantske rešitve in fizične izvedbe veslaške steze za veslanje na divjih vodah nasploh. Reka Krka je zelo počasna, skoraj vodoravna reka, s pogosto problematičnim pretokom oz. nizkim vodostajem, zato bi bila steza večji del leta neuporabna. Nemogoče si je namreč zamisliti, da bi bila struga pod jezom polovično ali kar v celoti izpraznjena za potrebe steze s potrebno višinsko razliko več kot 3 metre; na drugi strani pa bi bila veslaška steza večino leta suha in bi z usedlinami predstavljala vir smrada ter s tem črno točko centra Straže. Potrebno je poudariti tudi drugi ekstrem, ki se periodično pojavlja skozi letne poplave, ki pa so zelo intenzivne in bi predstavljale nevarnost tako spornemu objektu pod jezom, kot tudi obsežnemu stanovanjskemu področju nad jezom, saj bi bilo le-tega potrebno dvigniti vsaj za 30 cm, po nekaterih ocenah celo za meter.

Gradnja kajakaške steze v Straži bi torej ogrozila rečni vodostaj in varovano območje Nature 2000, ki še vedno ne dosega ekološkega minimuma. Tovrsten nepremišljen poseg bi dodatno uničil oz. ogrozil rečno favno in floro z lehnjakovimi pragovi ter razširil poplavno območje na površine zazidljivih obstoječih parcel in stavbišč. Na mestu, kjer bi potekala kanal in steza, se nahajata pomembno drstišče vsaj 15 zavarovanih ribjih vrst in habitat zavarovanih vodnih živali, kot so vidra, bober, čaplja, raca mlakarica. Vsi gradbeni posegi ter umestitev kanala bi imeli negativne posledice za ribjo drst in posledično na stanje ribjih populacij v reki Krki. Vse to na reki, kateri moramo nujno izboljševati njeno splošno stanje, in ne nasprotno. K temu nas zavezujejo številne mednarodne direktive, ki so našle pot v slovensko zakonodajo, veljavne uredbe, da ne omenjamo strogih zakonitosti območja NATURA 2000, ki je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah EU, z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Ta posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka.

Leta 2000 je bilo podpisano tudi Pismo o nameri za ohranitev in izboljšanje stanja reke Krke, ki ga je podpisalo 12 udeleženih predstavnikov občin porečja Krke, tudi mestne občine Novo mesto, kjer se je nahajala takratna KS Straža; predstavnik Ministrstva za okolje in prostor ter šest predstavnikov različnih združenj, zavodov in zvez. V porečju reke poteka tudi Pilotni projekt Krka (EU), katerega glavni cilj je izboljšanje stanja te posebne lepotice. Očitno predstavniki mestne občine Novo mesto in občine Straža skozi realizacije reki Krki škodljivih projektov ne vidijo nobene težave v kršenju osnovnih zapovedi in prepovedi naše družbe. Zato se skozi Novo mesto po predhodno določenem območju NATURA 2000 vozijo splavi s pogonom na motorje z notranjim izgorevanjem – po reki, kjer je to sicer strogo prepovedano.

Krka v Straži ni divja alpska reka, ki omogoča izvajanje dejavnosti kajakaškega oz. rafting športa, temveč mirna kraška reka posebnega značaja in zavidljivih lepot, zato občani in predstavniki ter simpatizerji ekoloških gibanj in društev ne dovolimo uničevanja našega življenjskega okolja in narave z realizacijami grotesknih zamisli peščice interesentov, ki so povezani z občinskimi svetniki in vodstvom občine. Podpiramo lastnike tangiranih parcel, ki so s svojim odvetnikom že sprožili upravni spor. Ne moremo dovoliti še ene izgradnje »velodroma«, ki bi bil Straži v trajno sramoto.

A. P.

Da pa dokončno ustavimo nepravilnosti v zvezi s tem spornim projektom, smo se že začeli združevati in ravnokar oblikujemo široko gibanje društev in posameznikov občine Straža, ki bo v kratkem začelo pobirati podpise proti dotičnemu projektu v vseh naseljih.

Sosede in soobčane pozivamo, da nas podprete, saj si ne obetamo, da bi bila na javni obravnavi večkrat poudarjena izjava direktorja občine glede upoštevanja mnenja lokalne javnosti iskrena. Kajti če bi bila, bi moral biti projekt nemudoma ustavljen, saj nima podpore med občani Straže, po naših izkušnjah pa je ne bi mogel dobiti niti od pristojnih soglasodajalcev, saj je v najširšem smislu zgrešen.

Zelo pomenljivo je dejstvo, ki resnično čudi in poraja dvome v strokovnost umestitve veslaške steze in nato sprejetje takega občinskega prostorskega načrta, brez da bi bile predhodno opravljene vsaj osnovne analize, raziskave oz. študije izvedljivosti tako posebnega objekta. Že na javni obravnavi idejnega projekta se je pojavilo vse preveč vprašanj, ki niso bila prepričljivo pojasnjena.

Za konec naj poudarimo, da smo vsi občani zelo ponosni na odmevne uspehe naših veslačev, ki so ime Straže ponesli v svet. Do zadnjega smo njihovi podporniki in jim privoščimo znatno povečanje pomoči pri izvajanju treningov in tekmovanj v veslanju na divjih vodah. S sredstvi, ki so predvidena za potek projekta Veslaški center Straža, od idejne zasnove do izgradnje, bi bila finančna podpora za odhode na obstoječe lokacije z neprimerno kvalitetnejšo infrastrukturo zagotovljena za nekaj desetletij.