Arhiv NTRC

Čas pred božičem je za trgovce prodajno najbolj močno obdobje v letu. Letošnji december je zaradi epidemije covida-19 neobičajen, zato je vprašanje, kakšno rast prodaje lahko pričakujejo trgovci na drobno. Statistični urad je pred dnevi spomnil, da je december mesec, ko se potrošnja tradicionalno poveča. Decembra lani je bil prihodek podjetij v trgovini na drobno za 13,4 odstotka višji od povprečnega mesečnega prihodka v letu 2019.

A letos so razmere povsem drugačne – zaradi epidemije so v večjem delu države trgovine z nenujnim blagom še vedno zaprte. Tudi krajše začasno odprtje trgovin s tehničnim blagom, tekstilom in z darilnim programom verjetno bistveno ne bo vplivalo na finančno sliko trgovcev v tem letu. Ta bo pri večini slab(š)a. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) že ves čas trdijo, da trgovine niso žarišča okužb, in se sprašujejo, zakaj vlada načrtno uničuje trgovinsko dejavnost, ki je ključna za krepitev potrošnje in gospodarske rasti. Po izpadu prometa zaradi epidemije covida-19 se je področje klasične trgovine, v katerem je zaposlenih več kot sto tisoč ljudi, še bolj zanašalo na tedne pred božičem. A je visoka stopnja dnevno okuženih ljudi po mnenju vlade preprečevala, da bi lahko vsi trgovci odprli vrata – tudi če bi upoštevali vsa priporočila zdravstvene stroke.

Da bo izguba izjemno velika, pove podatek, ki ga je razkrila panožna zbornica. Trgovinska dejavnost je samo v novembru izgubila pol milijarde evrov prihodkov. Še večja težava kot izpad prometa je izguba delovnih mest. Kot je povedala predsednica TZS Mariča Lah, je brezposelnih v trgovinski dejavnosti letos že deset tisoč ljudi.

Obisk trgovin še vedno priljubljen »izlet«

Tako je pokazala tržna raziskava, v kateri je inštitut za trg iz Linza, ki je po naročilu skupine SES Spar European Shopping Centers, ki v Sloveniji upravlja pet nakupovalnih središč (Citypark Ljubljana, Center Interspar Vič, Aleja Šiška, Citycenter Celje in Europark Maribor), raziskal odnos Avstrijk in Avstrijcev do klasične maloprodaje v trgovinah. Raziskava je pokazala, je za večino avstrijskega prebivalstva klasična trgovina zelo pomembna. V njej je bil izpostavljen negativen vpliv multinacionalnih nakupovalnih spletnih trgovin, ki vplivajo tudi na zmanjševanje števila delovnih mest v maloprodaji, nižajo kupno moč in prispevajo k negativnim spremembam v mestnih podobah. Ob tem je študija, v kateri je sodelovalo tisoč anketirancev, pokazala, da je ljudem klasična maloprodaja še vedno blizu, 65 odstotkom vprašanih je namreč prepričanih, da predstavlja pomembnega delodajalca in davkoplačevalca. Čistoča, varnost, parkirna mesta, bogata ponudba različnih trgovin in navdih ter predvsem osebni nasveti prodajalcev so dejavniki, ki jih avstrijski potrošniki še posebej cenijo.

Omenjena raziskava je pokazala še, da veliko Avstrijcev kot težavo spletnega nakupovanja izpostavlja izgubo številnih delovnih mest v maloprodaji in zmanjševanje kupne moči. Skoraj tri četrtine anketiranih se zaveda nižjih davčnih prihodkov velikih tujih spletnih prodajaln, anketiranci so pogosto izpostavili še slabe delovne pogoje in povečano dostavo paketov, kar škodi tudi podnebju.

Ko v osredje stopi tehnologija

Čeprav pri nas podobne ciljno naravnane raziskave, kot so jo izvedli v Avstriji, še ni, pri Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da je tudi Slovencem osebno nakupovanje še vedno blizu. A je res, da so se tako trgovci kot potrošniki v zadnjih tednih novi realnosti že dodobra prilagodili. Ali so tovrstno obliko nakupovanja vzeli za svojo, bo pokazal čas. »Virus je dodobra zaznamoval trgovino, zaposlene v njej, dobavitelje in kupce, pravzaprav vse nas. Trgovski vsakdan je postal v nekaj dneh drugačen. V ospredje so stopile tehnologija, inovativnost, trdnost nabavnih verig in prilagoditev trgovine novim razmeram. Spremenil se je odnos do spletne prodaje tudi pri zaposlenih v trgovini, ta namreč že postaja del naše vsakdanjosti,« razmere opisujejo pri TZS.

Ob tem pri zbornici izpostavljajo, da sta ključna dejavnika v času epidemije v trgovini zaupanje in preudarno sprejemanje sprememb. »To kliče tudi po prenovljenih poslovnih modelih in pristopih v smeri digitalne komunikacije, digitalizacije procesov ter upravljanja z različnimi prodajnimi kanali,« še pojasnjujejo pri zbornici in poudarjajo, da so se trgovska podjetja razmeram relativno uspešno prilagodila in s svojimi zaposlenimi poiskala najbolj smiselne rešitve na področju dobavnih tokov, logistike, sodelovanja z dobavitelji, prilagajanja ponudbe čez noč spremenjenemu povpraševanju in potrošniku. »Zaradi covida-19 se mnogo hitreje uveljavlja tako imenovano omni nakupovanje z integracijo več prodajno-nakupovalnih poti, prav tako se stalno povečuje obseg ponudbe na spletu. Ključni izziv spletne prodaje še vedno ostaja – to sta dobava in odličnost storitve – kar so tudi jasna pričakovanja slovenskega potrošnika.«

V času epidemije covida-19 se torej v trgovini dogajajo veliki premiki. Usmeritev v digitalizacijo ter kombinacija spletne in fizične trgovine sta temelj novih razmer: »Covid-19 je ta razvoj samo še pospešil, med drugim je vzpostavil tudi varnejši način spletnega nakupovanja,« menijo pri TZS in dodajajo, da kljub temu nekateri kupci še vedno ne želijo biti tehnološki, pri njih še vedno šteje nasmeh prodajalca.

Foto: Pixbay

Preberite več v Novem tedniku