##IMAGE-2217472##

Župani mestnih občin, ki jih je na novomeški Trški gori včeraj gostil novomeški župan Alojzij Muhič, so oblikovali predloge za zakonske spremembe financiranja mestnih občin, je Muhič povedal ob zaključku posveta.

Po njegovih besedah so sprejeli izhodišča, na podlagi katerih bodo nadaljevali delo predvidoma na naslednjem srečanju županov mestnih občin v začetku februarja v Ljubljani, župane pa povezujejo skupne težave, ki jih bodo skušali reševati preko pristojnih ustanov.

Posveta so se poleg Muhiča udeležili štirje od enajstih županov mestnih občin, in sicer ljubljanski župan Zoran Janković, mariborski Franc Kangler, velenjski Srečko Meh in slovenjgraški župan ter poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar, pa tudi predstavnik celjskega župana.

Kot je povedal Janković, je težava v tem, da mestne občine ponujajo podporo širšemu zaledju oziroma predstavljajo regijska središča, izhodišče predlogov županov pa je, da z njimi zagotovijo spremembo zakona, ki ga zahteva ustavno sodišče, ob tem, da občine obstoječih finančnih kvot ne izgubijo.

Naloge, ki bi jih morali počasi z državne ravni prenesti na raven lokalnih skupnosti in mestnih občin, so po njegovi oceni zahtevne po stroških in prilivih. Kot so sklenili danes, imajo župani na omenjeno temo dokaj podobne poglede, na naslednjem posvetu pa bodo sestavili strokovne skupine, ki bodo pripravile izračune. Če bodo prišli do enotnega mnenja, bodo skupna izhodišča predložili vladi in državnemu zboru.

Po mnenju mariborskega župana in predsednika Združenja občin Slovenije Kanglerja je bil posvet pomemben za razvoj in financiranje mestnih občin. Sogovorniki so se strinjali, da ne želijo spreminjati financiranja ostalih občin. Za mestne občine je ključnega pomena, da imajo zagotovljen poseben status.

Ker pokrajin niso uspeli dobiti in je vprašanje, kdaj bodo v državnem zboru prišle na plan, tako Kangler, so danes župani ugotovili, da mestne občine opravljajo veliko nalog regijskega pomena, pri katerih bi jim morala pomagati država. Med drugim je naštel primere galerij, muzejev, gledališč, knjižnic, športnih objektov in poklicnih gasilcev.

"Prav bi bilo, da preučimo vse možnosti in da skozi zakon zagotovimo nekatere dodatne finančne vire, predvsem v smislu zagotavljanja normalnega delovanja naštetih in ostalih ustanov, da zanje zagotovimo enake ali bolj kakovostne vsebine," je poudaril Kangler.

Kot je nadaljeval, je prejšnja vlada skozi zakon o pokrajinah predlagala, da se kmetijska zemljišča prenesejo na pokrajine, stališče županov in Skupnosti občin Slovenije pa je, da pozivajo vlado, da kmetijska zemljišča prenese na lokalne skupnosti, ker te gospodarijo s prostorom, boljšega gospodarja, kot so občine, pa po Kanglerjevi oceni ni. Občine so s tem pripravljene prevzeti tudi zaposlene sklada kmetijskih zemljišč, je povzel.

Velenjski župan Srečko Meh je povedal, da so glede financiranja nalog, ki jih morajo izvesti mestne občine, iz leta v leto v slabšem stanju. Premoženja, ki bi ga lahko prodali, je vedno manj, razkorak med prihodki in odhodki pa je čedalje večji. Občinam se nalagajo vedno nove naloge, redarstvo, vrtci in kup novih nalog, je naštel.

Po njegovem mnenju je potrebno nujno nekaj storiti, da bodo lahko tudi mestne občine, ki so s spremembo zakona o financiranju občin izgubile sredstva, pridobile potreben denar. "Prihodki mestnih občin bi morali biti odvisni od položaja gospodarstva in ne samo od števila prebivalstva, saj tako občine prej zanima število prebivalcev kot pa število novih delovnih mest," je podčrtal.

Župan Zanoškar je v imenu občine Slovenj Gradec povedal, da je tematika financiranja za vse mestne občine pereča. Večina mestnih občin dobiva manj denarja kot prej, zato bi se poleg majhnih občin moral njihov glas slišati tudi v Združenju občin Slovenije in v Skupnosti občin Slovenije. Problem je treba rešiti v dobro občin, vlade in države, je še povedal Zanoškar.