Profimedia

Pred leti, ko je v Bohinju propadlo priljubljeno smučarsko središče na Kobli, so bile aktualne ideje o ureditvi velikega smučarskega središča 2864, ki bi zajelo širše območje nad Bohinjsko Bistrico. Ker v zadnjih letih vse bolj do izraza prihaja problematika zelenih zim, v Bohinju sedaj razmišljajo o razvoju celoletnega športnega centra na Kobli, katerega glavna usmeritev ne bi bilo smučanje, temveč kolesarjenje in pohodništvo.

Kot je pojasnil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, bodo na ideje o oživitvi območja Koble prek študije izvedljivosti pogledali drugače, kot so v preteklosti, in sicer ne skozi oči razvoja zimskega športnega centra, temveč skozi oči razvoja celoletnega centra za aktivnosti na prostem.

To bi pozimi ob zadostni količini snega in ustreznih vremenskih razmerah, ko ne bi bili potrebni preveliki stroški za umetno zasneževanje, lahko služilo kot smučišče. Hkrati bi razvili turno smučanje in sankanje ter v bližini zagotovili proge za smučarski tek. Predvsem pa bi se osredotočili na ponudbo za pomlad, poletje in jesen z razvojem pohodništva in kolesarstva.

"Morda bi z morebitnimi investitorji prišli tudi do ugotovitve, da je vredno zamenjati obstoječe tri sedežnice, ki že 10 let stojijo, z gondolo, ki bi obiskovalcem omogočila hitrejši dostop do vrha in razglednih točk," je dejal Langus. Prednost takšnega centra vidi tudi v tem, da bi v poletni sezoni lahko razbremenil jezersko skledo in turistični obisk Ukanca ter Vogla uravnotežili z obiskom vzhodnega dela Bohinja.

S pomočjo mednarodnega projekta BeyondSnow

Omenjeni zamisli se bodo v Bohinju posvetili v okviru nadgradnje akcijskega načrta za zimo, katerega splošne usmeritve sicer ostajajo nespremenjene. Idej in rešitev se nadejajo tudi v okviru strategije za prilagoditev bohinjskega turizma na podnebne spremembe, ki jo bo Bohinj dobil kot pilotno območje mednarodnega projekta BeyondSnow.

Projekt programa Interreg - Alpine Space, ki ga sofinancira EU, združuje 13 partnerjev iz šestih držav. Njegov cilj je zmanjšati odvisnost snežnih turističnih destinacij v alpskem prostoru od snega, okrepiti njihovo odpornost na podnebne spremembe ter ohraniti oziroma povečati donosnost za prebivalce in privlačnost za turiste.

Ljudje menjajo smučanje za druge aktivnosti

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

Kot je pojasnil Langus, se vse alpske dežele ukvarjajo s podobnimi izzivi. Za slovenske Alpe ob tem velja, da so nižje od avstrijskih, italijanskih in francoskih, kjer so številna smučišča na višjih nadmorskih višinah. Tudi v Bohinju se bo sicer zagotovo vsaj še nekaj časa smučalo, pri čemer je Langus izpostavil višjeležeči Vogel in Soriško planino s posodobljenim sistemom umetnega zasneževanja.

"Treba pa je res premisliti, na kakšen način se zadev lotevati v dolini," je izpostavil Langus. Ključno je namreč sredstva, ki so omejena, vlagati pravilno. "Sneg dobimo ali ne, umetno zasneževanje pa zahteva velike vložke. Tako začenjamo dvomiti, ali je to prava usmeritev. Izhodišča zimske sezone se spreminjajo in s tem tudi miselnost," je ocenil.

Po celi Evropi opažajo, da ljudje menjajo smučanje za druge aktivnosti, v veliki meri denimo za kolesarstvo. To postaja tudi vse pogostejša ponudba gorskih centrov. "Marsikateri center nas je pri tem že prehitel in morali bomo zelo pohiteti, če bomo hoteli na trgu konkurirati s takšno ponudbo," je dejal Langus.

Kot primer je navedel smučarski center v Franciji, ki je podoben nekdanjemu smučišču na Kobli. V regiji so se skupaj odločili, da bodo še naprej finančno pomagali centru, vendar ob zmanjšanju stroškov. Tako so se odločili tretjino smučišča zapreti in investirati predvsem v razvoj poletne ponudbe.