S Krko v Kekčevo deželo
Vsako leto ob koncu šolskega leta članice Krkinega pokroviteljskega odbora razveselijo učence novomeške OŠ Dragotina Ketteja in jih odpeljejo na izlet. Tako so v sredo, 22.5. 2013, skupaj obiskali Kekčevo deželo v Kranjski Gori. Učenci višje stopnje z učitelji in spremljevalci ter Marjana, Nevenka in Helena iz Krke so se zjutraj vkrcali na avtobus pred šolo in se odpeljali do Kranjske Gore. Tam so se vkrcali na »Bedanc bus« in se odpeljali proti Kekčevi deželi.
Pot v Kekčevo deželo je skrivnost in da bo tako ostalo, so si morali zatisniti oči.
Po Kekčevi deželi so hodili tiho in zelo previdno. Po gozdu je bilo nastavljenih veliko pasti, ki jih je Bedanc nastavil, da vanje ujame uboge srnice in tudi kakšnega otroka, ki mu mora potem služiti. Med grmovjem so opazili Bedanca, ki je vlekel Mojco v svojo kočo. Ko je Bedanc odšel, so slišali žalostno petje. Previdno so vstopili v kočo in videli Mojco, zaprto v majhni kletki. Fantje so jo poskušali rešiti, toda glej ga zlomka, v naglici jim je ključ padel na tla. Uboga Mojca. Ključa v temni koči niso našli. Dobro, da je bil z njimi učitelj Borut, ki je zlomil ključavnico in tako rešil Mojco. Pri Brincljeve koči so srečali Bedanca in ga pregnali z glasnim skovikanjem. Ob nadaljevanju poti so ves čas oprezali za Bedancem. Na srečo je prišel Kekec, ki jih je skozi skrivni rov odpeljal na varno. V Kekčevo kočo so lahko vstopili samo učenci. Mojca in Brincelj sta se poslovila, Kekec pa jih je odpeljal k teti Pehti. Postregla je s čajem iz zdravilnih rož in domačim kruhom. S Pehto so še malo poklepetali in zapeli Kekčevo pesem. Po krajši poti, ki jo je pokazala teta Pehta, so se vrnili na Bedanc bus, ki nas je odpeljal nazaj.
Lepo vreme je še polepšalo ta prekrasen dan.
