B. B., arhiv DL

Prvo kolikor toliko nadzorovano in urejeno odlagališče odpadkov v Novem mestu, ki so mu takrat še preprosto rekli smetišče, je bilo na območju današnjega romskega naselja Brezje. Nekoliko sodobnejša deponija je kasneje zrasla v Leskovcu nad Brusnicami, pred desetimi leti pa je v bližini te začelo delovati sodobno regijsko odlagališče odpadkov.

Odlagališče, ki ga upravlja javno podjetje Cerod, ima 1,3 milijona kubičnih metrov odlagalnega prostora, kar naj bi po prvotnem projektu zadoščalo do leta 2033. A način in tehnologija ravnanja z odpadki sta se v zadnjih petih letih močno spremenila in kapaciteta odlagališča v Leskovcu bi po zadnjih projekcijah zadoščala do leta 2054, pravi direktor Ceroda Albin Kregar. In to čeprav se je deponija v prvem desetletju obratovanja polnila izredno hitro in je v njej že okrog 600.000 kubičnih metrov odpadkov. Se pravi, da je polna že skoraj do polovice.

A kot rečeno, v zadnjih letih se je na področju ravnanja z odpadki marsikaj spremenilo. Od praktično nič ločeno zbranih komunalnih odpadkov pred desetimi leti smo po podatkih statističnega urada v letu 2014 ta delež v Sloveniji v povprečju dvignili na skoraj 65 odst., tega leta pa je bilo odloženih le še dobrih 23 odst. vseh komunalnih odpadkov. Ta delež se bo letos še precej znižal, saj so pogoji za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov od 1. januarja 2016 še bolj zaostreni.

»Konec lanskega leta si je Cerod zastavil cilj, da bomo dosegli delež odlaganja v višini 26 odst. sprejetih mešanih komunalnih odpadkov. Trdimo, da je tak cilj ekonomsko upravičen, okoljsko in zakonsko pa je sprejemljiv,« pravi Kregar.

B. B., arhiv DL

»Kdor nima odlagališča, seveda stremi k večjemu deležu odstranjevanja že med obdelavo in možnosti so v resnici zelo različne. Če bi se tako odločili, bi lahko postali tudi »zero waste« destinacija, torej območje brez odpadkov. A vse to je povezano s stroški. Učinkovitih načinov energetske izrabe odpadkov v Sloveniji še ni, posledica tega pa je, da naše okolje plačuje enormne stroške za njihovo odstranjevanje v tujini. To velja tudi za odpadke, ki bi bili morda bolj primerni za odlaganja ali kakšno drugačno uporabo v slovenskem prostoru,« ocenjuje Kregar.

OBRAT V DVEH LETIH

Ker Cerod oz. občine ustanoviteljice niso pravočasno uredile vprašanja obrata za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov, Cerod te storitve in kapacitete trenutno najema. »Pri nas mešane komunalne odpadke zdaj pripeljejo na deponijski prostor, kjer jih zmeljejo ter ločijo na lahko in težko frakcijo. Lahka frakcija, v kateri so večinoma gorljive snovi, se pravi papirji in plastika, gre v sežigalnice v Avstrijo, težko frakcijo pa se vozi na Jesenice na biološko stabilizacijo in po zaključku te nazaj k nam na odlaganje,« pravi Kregar. Za to, da cementarne v Avstriji prevzamejo gorljivi del odpadkov, Cerod plačuje okoli sto evrov na tono.

Lasten center za mehansko in biološko obdelavo odpadkov, vključno z linijo za izdelavo alternativnega goriva, bo na deponiji v Leskovcu, če bo šlo vse po načrtih, zrasel v naslednjih dveh letih. Svet županov je pred kratkim potrdil investicijski načrt za obrat s kapaciteto obdelave 25.000 ton na leto, ki bi ga lahko zgradili za 7,8 milijona evrov. Kregar začetek gradnje pričakuje v prvi polovici prihodnjega leta. Gradnja bi trajala devet do deset mesecev, tako da bi leta 2018 lahko že začeli poskusno obratovati.

»Interes za sodelovanje v naložbi je doslej izkazalo 10 od 15 občin družbenic. Verjamem pa, da bo takrat, ko bodo sprejete končne odločitve, sledil še en razmislek o tem, ali bi katera od občin, ki zdaj ne želijo sodelovati, to so štiri posavske občine in Šentjernej, vendarle pristopila k projektu,« meni direktor Ceroda in dodaja, da bo, ko bo obrat zgrajen, cena obdelave odpadkov s sedanjih 173 evrov na tono, v kar je všteta obdelava, odlaganje in manipulacija odpadkov, padla na 110 evrov.

B. B., arhiv DL

DRAGO KURJENJE

»Na območju, ki ga mi pokrivamo, je težava mešanih komunalnih odpadkov še vedno v tem, da je v njih preveč bioloških odpadkov. Te bi lahko z učinkovitejšim ločevanjem na izvoru predelali v kakovosten kompost, ki bi ga nato brez kakršnih koli vprašanj lahko uporabljali v kmetijske namene. Ko pa je ta enkrat onesnažen, poti nazaj ni več in kompost iz mešanih komunalnih odpadkov lahko pristane le še na manj zahtevnih zemljiščih in kot rekultivacijski sloj na odlagališču,« poudarja Kregar.

Druga velika težava je, da v Sloveniji nimamo objekta za termično izrabo odpadkov. »Od leta 2004 capljamo na mestu in edina svetla izjema je celjski Simbio, ki alternativno gorivo uporablja za ogrevanje stanovanjske soseske in proizvodnjo električne energije. A to je za slovenske potrebe premalo. V nacionalni strategiji imamo predvideno tudi energetsko izrabo odpadkov, a za tak objekt se predvideva izdelava državnega prostorskega načrta, se pravi, da je na potezi država, ki pa odločnega koraka naprej ne naredi. Nekaj poskusov iskanja lokacije je sicer bilo, a so vsi propadli. Medtem pa v sosednji Avstriji nimajo težav s tem. Na Dunaju, denimo, delujejo štiri sežigalnice, ki v resnici niso več klasične sežigalnice, ki so bile sprva namenjene uničevanju odpadkov, ampak sodobni energetski objekti. Tehnologija je učinkovita in čista, mi pa je žal še nimamo,« opozarja Kregar.

»Odpadek je v osnovi energija. Tudi če je zakopan, še ne pomeni, da je odstranjen za vedno. Tona odpadkov, ki so jih na deponiji odlagali v prvih desetih letih, ima energetsko vrednost primerljivo z 250 in 300 litri kurilnega olja. Ob učinkoviti sežigalnici bi nam to lahko v prihodnjih letih prišlo še kako prav,« še razmišlja Kregar.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista z dne, 15. september 2016.