V Varstveno bivalni objekt Bučka, namenjen nastanitvi in delovanju ranljivih skupin v naši družbi, se bo v teh dneh z veseljem preselil 23-letni Nejc Goršin Fabjan, doma iz Prapreč pri Šentjerneju, član Društva Sonček - društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine.

Je edini, ki bo tam živel v t.i. učnem stanovanju, kar pomeni, da bo imel svojo garsonjero, z malo kuhinjo in kopalnico, skratka res bo imel možnosti, da zaživi čim bolj samostojno.

»Zelo si mi všeč novi prostori. Kuhal si bom sam, nekaj malega znam, a se bom učil. Ne bom imel nobene podpore, to se mi zdi najbolje, kajti šele ko si vržen v nekaj, se vsega naučiš, ker si se prisiljen. Postal bom bolj samostojen, kar je ena izmed mojih želja. Mogoče pa se bom enkrat preselil kam in živel čisto zares samostojno in neodvisno od ostalih, da bo moj dom tam, kjer bom jaz,« pove odločno, a tudi s solzami v očeh, saj je Nejc zelo čustven.

Komaj čaka preselitve decembra, je pa tudi malce vznemirjen, kako bo vse potekalo, življenje se mu bo le malo spremenilo. Zdaj je v Novem mestu živel pri babici, da je imel bližje do službe.

Kot pove, je avtist, sicer so mu zdravniki ugotovili redko motnjo genskega izvora – sindrom kabuki. A kljub temu je Nejc zelo funkcionalen, morebitne primanjkljaje zaradi diagnoze nadomešča na druge načine, želi si, da se ga spodbuja in podpira k čim večji samostojnosti, aktivnostim in v vključenosti Nejc kljub diagnozi ni postavljen pod skrbništvo oz. njegovi starši nimajo podaljšanih roditeljskih pravic, kar je sicer redko.

Nejc celo dela v strežbi, že dve leti je natakar v gostišču v Novem mestu, sicer pa več o njegovih hobijih in željah lahko izveste v aktualni številki Dolenjskega lista.