Čeprav stopnja brezposelnost v Sloveniji že od lani vztrajno pada in je v tudi v našem koncu ugodna - to pomeni, da iskalci zaposlitve lahko izbirajo delodajalce, ti pa delavce iščejo oz. jih nemalokrat celo težko dobijo - pa je pri nas še vedno veliko brezposelnih, ki so težko oz. so skorajda nezaposljivi.

Kdo so ti dolgotrajno brezposelni ljudje, kateri so razlogi, da ne dobijo službe in so za delodajalca nezanimivi. Morda pa sploh nočejo živeti od svojega dela in raje od socialnih podpor?

Tudi o vsem tem je tekla beseda s Tatjano Muhič, vodjo Območne službe Novo mesto Zavoda RS za zaposlovanje (ki teritorialno pokriva upravne enote Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika z uradi za delo v istih krajih) ter s Polono Mirt, vodjo Območne službe Sevnica (ki pokriva upravne enote Krško, Brežice in Sevnica z uradi za delo v istih krajih).

Brez številk pri pogovoru o zaposlovanju seveda ne gre. K sreči je stanje na trgu dela v zadnjem obdobju pri nas zelo ugodno za iskalce zaposlitev, tako vsaj kažejo letošnji uradni podatki za konec avgusta.

V BELI KRAJINI SLABO

Kot pove Muhičeva, so na novomeški območni službi beležili 5,6-odstotno registrirano brezposelnost, ki je enaka republiški. Od 2.995 prijavljenih brezposelnih jih največ prihaja iz UE Novo mesto – 1.611, sledi Črnomelj – 685, Trebnje – 370 in Metlika - 329. Najvišja brezposelnost je kot običajno v Beli krajini: Črnomelj ima 8,3 –odstotno, Metlika 7,8 in Novo mesto 5,3. Trebanjski konec ima najnižjo, 3,6. Po besedah Muhičeve je starostna struktura Belokranjcev bistveno slabša kot drugje, več je tudi invalidov, Romov…

Razlog, da se je letos na novomeško območno službo za zaposlovanje prijavilo za 12 odstotkov več oseb kot v enakem lanskem obdobju, se skriva tudi v odpuščanjih v Revozu. »Čeprav je mnogo delavcev našlo zaposlitev drugje, pa so k nam prišli starejši, ki imajo še največ 25 mesecev do upokojitve, pri katerih gre za t.i. mehke upokojitve, ko skladno z zakonodajo osebam pred upokojitvijo omočijo prehod na ZRSZ,« pove Muhičeva.

SE BO TREND OBRNIL?

V Posavju po besedah Polone Mirt beležijo eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini njihovega delovanja – 6,9 odstotno. Letos avgusta so imeli npr. v evidenco brezposelnih vpisanih 2.397 oseb, ta številka pa se še znižuje.

Potrebe delodajalcev se letos povečujejo, v Posavju beležijo celo 15,8 odstotno povečanje v primerjavi z lanskimi prvimi osmimi meseci leta, celoletna primerjava z letom 2020 pa kaže celo 39,8-odstotno povečanje zanimanja za delavce.

»A jeseni se običajno potrebe delodajalcev znižujejo in poveča se priliv novih oseb v evidenco brezposelnih. Zaradi trenutne gospodarske situacije, povezane z energetsko krizo, pa predvidevamo obrnjen trend, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti začela povečevati,« meni Mirtova.

Muhičeva meni, da je prihodnost res vprašljiva: »Podjetniki sicer pravijo, da imajo ogromno naročil, a nihče ne ve, kako bo. Nimamo informacij o kakih večjih odpuščanjih delavcev, je pa res, da za našo regijo velja najnižji delež zaposlovanja.«

KATERIH DELAVCEV JE PREMALO?

Ob nizki brezposelnosti tako na širšem Dolenjskem kot v Posavju trenutno primanjkuje delavcev v vseh dejavnostih in vseh profilov, najbolj iskani pa so: delavci za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, natakarji in kuhinjski pomočniki, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharji, varilci in ostali deficitarni poklici.

Največ potreb delodajalcev so v letošnjem letu preko ZRSZ objavili v dejavnosti gradbeništva, izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, gostinstva, zdravstva in socialnega varstva, ter drugih raznovrstnih dejavnosti, dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil.

Če je dela res toliko, zakaj še vedno toliko brezposelnih? Kako je z Romi? Katere so težave brezposelnih? Je delo pri nas dovolj cenjeno?

Več o vsem tem pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista v prilogi Izzivi.