Arhiv Dolenjskega lista

Direktorica Zdravstvenega doma Sevnica Vladimira Tomšič je v petek povabila zdravstveno osebje in predstavnike nekaterih drugih ustanov in društev iz spodnjeposavske regije na predstavitev programa psihiatrične skupnostne oskrbe v Posavju. Vodila ga je psihiatrinja, docentka dr. Vesna Švab, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki tesno sodeluje z Ministrstvom za zdravje glede tega projekta. Poudarila je, da je Posavje najdlje pri oblikovanju tima, ki naj bi se mobilno ukvarjal s temi vprašanji v regiji, ki je zaradi gospodarske nerazvitosti, nadpovprečne brezposelnosti, naglega staranja ter majhnega števila psihiatrov, med najbolj ogroženimi v Sloveniji.

Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušan Harlander je že večkrat, tudi na lanski okrogli kizi v Sevnici, ocenil zdravstveno stanje ljudi v regiji, kot zelo kompleksno vprašanje in da zdravstveno stanje na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ni najboljše. Predvsem zato ne, ker je precej več bolezni srca in ožilja. Pa tudi umrljivost zaradi te bolezni je precej višja kot drugje v Sloveniji. Zlasti opažajo prezgodnjo umrljivost moških in ta se je v zadnjih desetih letih precej poslabšala glede na stanje, kot je bilo v vzhodni Sloveniji pred desetletjem, in glede na sedanje stanje v Sloveniji.

Preberite še ...

· Novice

Saubermacher - Komunala: Skrb za zdravo okolje v središču vseh odločitev

Aktivno prebivalstvo, tam od 30. do 50. leta, se premalo rekreativno giblje, precej prispevata tudi neustrezna prehrana in alkoholizem. Ta in naglo staranje posavske populacije pa vodi tudi v vse večjo samomorilnost.

Vesna Švab je poudarila, da morajo v timu delati srčni, strokovni ljudje, ki si upajo potrkati na vrata, tu ne sme biti čakalnih dob, spet pa to ne pomeni, da bi se ukvarjali z vsem počez, kar zadeva duševno zdravje, pač pa z vsemi urgentnimi primeri, tudi, da bi preprečevali samomorilnost. V timu Švabova vidi psihiatra, dve diplomirani medicinski sestri in morda še kliničnega psihologa. V EU je, po njenih besedah, oral ledino pri oblikovanju tovrstne psihiatrične oskrbe Trst, kjer so odločno presekali s staro prakso.

Na vprašanje, "kdaj bomo začeli", je Švabova odgovarila, da takoj, ko bo denar. Dušan Harlander pa dodal, da ne gre le za denar, pač pa je treba premagati birokratske ovire. "Ministrstvo za zdravje mora dati jasna navodila, da jih bo zdravstvena zavarovalnica razumela. Tim je za celotno Posavje, oz. za 50.000 do 150.000 ljudi," je bil nedvoumen dr. med., Harlander.

Poslanec Tomaž Lisec je menil, da bi kazalo združevati evidence, ki jo imajo o tej problematiki bodisi pri Rdečem križu, Karitasu ali kje drugje, da bi zagotovili večjo učinkovitost. Na pripombo ene izmed razpravljavk iz Krškega, češ, da ne gre "zanemariti izkušnje, ki jih v Krškem že imamo, kjer imamo že dlje časa psihiatra", je Vladimira Tomšič dodala, da ima Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca tudi dosti usposobljenih diplomiranih medicinskih sester, da sta se tudi Sevnica in Brežice organizirala in dobili psihiatra.

Sevniški župan Srečko Ocvirk je menil, da je debata že skoraj prešla na nivo, kdo je lepši, ne pa, da bi se pogovarjali o problemu. "Če ne bomo reševali težave tam, kjer so največji, kjer je primanjkljaj števila strokovnjakov največji, ne vem, kako bom s splošnim zdravstvenim varstvom?" se je vprašal Ocvirk.

Krmeljski zdravnik in v.d. strokovnega vodje ZD Sevnica, Dušan Senica, je s spominjanjem Latinice, oddaje Denisa Latina na HTV, kako sta reševala župan in župnik problem samskih moških v nekem manjšem hrvaškem kraju, slikovito opozoril na podoben problem populacije, prebivalcev starih od 25 do 50 let, kakšnih je v šentjanških hribih okrog 50. Ti so zaradi drugačnih življenjskih razmer in običajev brez resnih možnosti, da bi tudi k njim, tako kot je dejansko v hrvaški kraj, pripeljal "vlak deklet", ki bi bila voljna trdega dela in prikrajšanosti za marsikaj, če bi se odločila za življenjske partnerje v odročnih krajih, zapisane samoti, vse večjem predajanju alkoholizmu in posledično precej večji samomorilnosti od slovenskega povprečja.

Direktorica območne službe zavoda za zaposlovanje za Posavje Irena Pirc je spregovorila o povečevanju brezposelnosti za petino v zadnjem obdobju, problematično pa je, ker je med brezposelnimi 18 odstotkov invalidnih oseb in da je malo dela tudi za mlade Posavce zaradi strukturnega neskladja, saj delodajalci predvsem povprašujejo za naravoslovnimi, tehničnimi profili poklicev, ne pa za družboslovci, ki pretežno prihajajo s šol ter se pridružijo slovenski armadi že okrog 118.000 brezposelnih.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista