Arhiv Lokalno.si

V četrtek, 19. 9. 2013, smo na Ekonomski in trgovski šoli Brežice gostili Jano Dular, humanitarko, ki v Afriki deluje kot ambasadorka izobraževanja, pomaga otrokom s posebnimi potrebami in skrbi za boljše življenjske razmere osirotelih otrok pa tudi vseh ostalih, ki jo potrebujejo.

Jana je 27-letna diplomirana pravnica iz Jurke vasi pri Novem mestu, ki že šest let kot prostovoljka dela v Afriki, v državah Malavi, Tanzanija, Uganda in Kenija. Pravi, da jo v Afriko vleče srce, saj so jo tamkajšnji prebivalci zaradi njene izjemne življenjske energije in predanosti ljudem vzeli za svojo.

S pomočjo različnih donacij in prispevkov, ki jih ob obiskih doma zbira tudi na svojih predavanjih po Sloveniji, v Afriki gradi učne centre za otroke, njihovim staršem pa pomaga pri pridelovanju hrane, gradnji bivališč in dostopu do zdravniške oskrbe. Dijake in profesorje na ETrŠ je na predavanju v šolski telovadnici ozaveščala o tem, da lahko en evro na črni celini usodno spreminja življenja. Ljubezen do črne celine je poudarila z besedami: »Afriko sem v sebi čutila že od otroštva. Kjer je bilo kaj povezano z njo, tam je bila Jana,«. Ko je pred šestimi leti še kot študentka prava v Tanzaniji prvič stopila na afriška tla, je bil načrt preprost: ostati dva meseca in na svoje oči v sirotišnici ugotoviti, ali so mednarodne posvojitve, s katerimi se je želela ukvarjati, smiselne. Dva meseca sta se raztegnila v eno leto, spoznanje pa je bilo zanjo prelomno: afriške otroke je treba obdržati v njihovi bogati kulturi, saj so v njej srečni. »Afričani imajo v sebi vedno optimizem, toplino, pa čeprav se ubadajo s problemi. Če želite afriškemu otroku pomagati, mu dajte dobro izobrazbo, dober začetek.«

V Afriki, kjer je vse bolj preprosto in je vsega manj, je tudi sama zelo srečna. »Ti prijazni, pozitivni ljudje so me sprejeli za svojo. Vedno sprašujejo, kako je moja družina, in ji pošiljajo blagoslov. Rečejo mi mama Jana, in ko bom prišla, bodo začeli plesati in peti. Dali so mi ime Temwanani, kar pomeni prinašalka ljubezni. «

Dijaki ETrŠ so prispevali vsak po en evro, nekateri profesorji pa tudi več. Zbran denar bo Jana namenila dokončanju novega učnega centra v vasi Mazembe na bregu velikega sladkovodnega Malavijskega jezera, kjer se njene vrnitve veseli 342 otrok. Jana poskrbi, da otroci pred poukom po več kilometrov prehojeni poti dobijo zajtrk in jim tudi tako omogoča obiskovanje šole, saj je izobrazba za te otroke edino, kar jim obeta boljše življenje. Mnogih prisotnih se je Jana s svojim načinom razmišljanja in delovanja še posebej dotaknila, saj so spoznali, da kljub krizi še vedno živijo veliko bolje od večine svetovnega prebivalstva, le da se tega dostikrat ne zavedajo dovolj. Jana je na koncu prisotnim predstavila nekaj izdelkov iz Afrike, ki so si jih obiskovalci lahko kupili in Janine projekte dodatno podprli.