Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Srečanje čebelarjev na Lanšprežu

Bo Lanšprež kdaj v občinski lasti?


dolenjski-list
J.A.
5. 5. 2008, 16.00
Posodobljeno
06. 06. 2008 · 06:22
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

netdl_053.jpg
J.A.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je v kapeli odkril spominsko ploščo Maksu Kurentu, ki jo je blagoslovil trebanjski dekan Mirko Simončič.(Foto: J.A.)
netanton_kozelj.jpg
J.A.
Predsednik Čebelarskega društva Trebnje Anton Koželj (Foto: J.A.)

Prva majska sobota je tudi letos čebelarje zvabila na Lanšprež, kjer so skupaj počastili 287. rojstni dan Petra Pavla Glavarja, začetnika čebelarstva na Slovenskem, odkrili spominsko ploščo Šentrupertčanu Maksu Kurentu ter razglasili rezultate državnega tekmovanja mladih čebelarjev. Ta dan je bilo veliko slišati o tem, da bi na Lanšprežu odprli čebelarsko središče, pri čemer veliko težavo predstavlja dejstvo, da je lastnik tamkajšnjih objektov, ki jih obnavlja domače čebelarsko društvo, ministrstvo za pravosodje.

"Veliko lažje bi bilo kandidirati za kakšna evropska ali državna sredstva, če bi bila lastnica občina, zato bomo imeli o tem v kratkem sestanek s predstavniki ministrstva," je povedala poslanka Marjetka Uhan, ki je pojasnila, da je na Lanšprežu še veliko za postoriti, a je denarja v občinski in društveni malhi vedno premalo.

Predsednik Čebelarskega društva Trebnje Anton Koželj je izrazil željo, da bi Lanšprež postal izobraževalno središče ne le za čebelarje, temveč v širšem pomenu, saj je tudi Glavar kmete učil o vseh področjih kmetijstva. Tam bi na primer lahko postavili muzej kmečkega orodja, čebelarsko društvo pa trenutno načrtuje obnovo kozolca.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je obljubil, da bo Zveza s programi stala ob strani trebanjskemu društvu, če mu bo uspelo pridobiti upravljavske pravice.

Slavnostni govornik Marko Marin je spregovoril o delu čebelarja Maksa Kurenta, ki so mu ta dan odkrili spominsko ploščo v obnovljeni kapeli. V nagovoru je izpostavil tudi zgodovinske napake, kot so zrušitev Lanšpreškega gradu in dejstvo, da Peter Pavel Glavar svojega patenta ni pravočasno prijavil, kar ga je stalo naziva začetnika panja.

Eden od 11. otrok Maksa Kurenta, Peter Kurent z Vesele Gore, pa je povedal, da so svojci zelo veseli spominske plošče, ki so jo postavili njegovemu očetu, ki ne le da je bil čebelar, temveč je veliko energije vložil tudi v priznanje pionirskega dela na področju čebelarstva Petru Pavlu Glavarju in v obnovo kapele na Lanšprežu. Na koncu je dodal, da sta dva od Kurentovih otrok aktivna čebelarja.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.