Po toči in suši - bober: Sadovnjaki čedalje pogosteje na bobrovem jedilniku
Sadovnjake zadnja leta prizadevajo naravne nesreče od pozebe do suše in toče, v nekatere nasade na brežiškem območju pa je zdaj začel zahajati še bober.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ti obiski so problematični, ker žival sadna drevesa objeda in pregrize, da so potem z gospodarskega vidika odpisana.
Izpostavljeni so nasadi ob vodotokih, o čemer smo se prepričali na sadjarski kmetiji Koršičevih v Arnovem selu, kjer si je bober vzel pot v nasad ob potoku Močnik.
V njihovem sadovnjaku si je bober privoščil okrog štirideset jablanovih dreves. »O povzročeni škodi smo obvestili Zavod za gozdove, izpostavo Brežice. Njihov predstavnik si je ogledal sadovnjak in ugotovil, da je škoda precejšnja, nato so gozdarji škodo ocenili skupaj s kmetijsko svetovalno službo. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je ograja okrog sadovnjaka primerna,« pravi Toni Koršič in v šali dodaja, da je bobru očitno bilo veliko do teh jablan, zato je spodkopal ograjo, ki je sicer postavljena v tla.
Ob spoznanju, da lahko bober spodkoplje ograjo tudi še globlje, so jo še dodatno utrdili s prečno položenimi betonskimi stebri.
Najmanj tri leta brez pridelka
»Škoda je večja, kot je videti na prvi pogled. Vsa ta drevesa je namreč treba ustrezno odstraniti od armature, jih populiti in znositi ven. Na izpraznjena mesta je treba posaditi nove sadike. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre za tri- do štiriletni izpad pridelka, dokler bodo ta mlada drevesa zrasla,« pojasnjuje Koršič.
Nasad, ki se ga je lotil bober, je v najlepši rodnosti, star je devet let. Sorta v sadovnjaku, topaz, je zaradi odpornosti tržno zanimiva. Ker je blizu vodotoka, pa morajo zanjo uporabljati posebno tehnologijo, kar vse je treba všteti v nastalo škodo, je povedal sadjar, ki pravi, da sta škodo skupaj ocenila Zavod za gozdove in kmetijska svetovalna služba in da zato ocena zajema tudi izpad pridelka, ki je samo gozdarska ocena ne vključuje.
Ocena škode, ki sta jo opravila Zavod za gozdove in kmetijska svetovalna služba, je prvi korak do odškodnine, zdaj je na potezi država, da odpre odškodninsko blagajno, pričakuje sadjar.
Bober se vrača
Bobrove navzočnosti po Koršičevih besedah na tem območju niso zaznali že dlje časa. Pred nekaj leti je v sadovnjaku sicer uničil nekaj dreves, potem je po jesenskem nalivu voda v potoku Močnik podrla jez in bobra tam ni bilo več – do zdaj. Zdaj ko se je vrnil, povzroča več sadjarjem škodo v nasadih tudi ob drugih vodotokih, ne samo ob Močniku, pravi Toni Koršič in dodaja, da v teh krajih starejši ljudje niso nikoli omenjali navzočnosti bobra.
»Edino, kar smo do zdaj vedeli o bobru, je bilo to, kar smo prebrali v knjigi Janeza Jalna. Zdaj smo se v živo srečali z njim, čeprav ga videl še nisem; menda ga je težko videti,« je sogovornik obrnil sicer resno gospodarsko temo še v lahkotnejšo smer.
Bodo ograje?
Škoda po bobru je tema, ki zanima tudi odbor za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Njegov predsednik Boris Orešek, ocenjuje, da je odškodnina, ki jo priznajo sadjarju, smešno nizka v primerjavi z dejansko škodo.
»Sadjar dobi plačano običajno sadiko, ampak izgubljeno drevo je mogoče sorta, ki je dosti dražja, mogoče je klubska ali zaščitena sorta. Predvsem pa je s sadiko, s katero nadomeščamo izgubo v nasadu, dosti dela. Najpomembnejše pa je, da je sadjar ob izgubi drevesa ob petletni pridelek, kajti pet let potrebuje drevo, da doseže približno polno rodnost. Manjkajoče drevo, ki je posajeno naknadno, pa ni nikoli enako preostalim drevesom, in to povzroča težave pri dognojevanju, redčenju in rezi. To so velike težave zaradi bobrov, ki jih nismo imeli več kot sto let. Ali bomo zdaj za zaščito res vse ogradili kot taborišča? Potem izgubimo prostor,« pravi Boris Orešek.
Zato je po njegovem mnenju treba, če želimo normalno sobivati z živalmi v naravi, določiti mero, ki bo sprejemljiva z vidika živali in gospodarjenja, v našem primeru sadjarstva.
Dajmo bobru les
Zakaj taka panika, ko je govor o škodi zaradi bobra, saj to žival ustavi že ograja, poudarja biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka Podsreda. »Bober se hrani s travo, pozimi, ko te ni, se loti drevja. Pri tem pa ne gre daleč stran od vode. Ostajal bi še bliže vodi, če bi tam našel, kar išče. Zato naj bo pas ob vodi zaraščen in bober bo tam iskal les,« priporoča.
Ob tem širše opozarja na škodljivo »čiščenje« rečnih brežin. »Tisti, ki tako sekajo, se sklicujejo na bobra, češ da podira drevje in da se potem veje zatikajo v reki. Ampak bober odnaša s seboj prav veje, razgrize jih na približno metrske kose, ki jih lahko odvleče,« pojasnjuje Dušan Klenovšek, ki svari pred omenjenim odstranjevanjem drevja in grmovja ob rekah, ker, kot pravi, s tem početjem obrežni del reke ostaja brez sence, kar občutno spreminja in siromaši življenjski prostor v vodi in ob njej.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
